fbpx
IZGORELOST na delovnem mestu – članek za zaposlene

Izgorelost je stanje kronične telesne in čustvene izčrpanosti, pogosto spremljane z občutki nezainteresiranosti in odtujenosti do dela. Izgorelost je lahko  posledica dolgotrajnih obdobij kroničnega stresa, zlasti na delovnem mestu, in lahko vpliva na različne vidike posameznikovega življenja. Izgorelost ni le občutek utrujenosti ali stresa; gre za resnejše in vztrajno stanje.

Najpogostejše  posledice IZGORELOSTI za zaposlenega in za podjetje, v katerem ta dela?

Posameznik, ki doživlja izgorelost je kronično izčrpan, ima znižano motivacijo in je nezainteresiran. Izgorelost ima posledice na njegovo zdravje. Pojavijo se mentalne bolezni, anksioznost, težave s spominom, nespečnostjo. Desetletja izpostavljanja visoki stopnji izčrpanosti pa lahko vodi tudi do možganske kapi, srčnega infarkta.

Izgoreli ljudje so manj produktivni, naredijo manj v določenem času, težje se zberejo, naredijo več napak, so pogosteje odsotni iz dela zaradi bolniška. Podjetja morajo zaradi odsotnosti izgorelega zaposlenega začasno uvajati in zaposliti novo osebo, ali pa delo prerazporedijo na druge zaposlene, jih tako preobremenijo in iz njih delajo nove kandidate za izgorelost. Posledično trpi tudi finančna plat podjetja. Izgoreli zaposleni čuti tudi manjšo predanost delu in manjši trud. Saj se jim upre delo, zaradi katerega čutijo da trpi njihovo zdravje in jim ogroža njihovo življenje.

Psihološki profil oseb, ki  je najbolj dovzeten za izgorevanje

Najbolj tvegani osebnostni lastnosti za izgorelost sta delo holizem in perfekcionizem.

  • Pri delo holizmu gre za pretirana delavno in čustveno angažiranost.
  • Pri perfekcionizmu gre za notranjo potrebo po popolnosti, izjemnosti in če to ni, oseba doživlja samoravzrednotenje, sram. Za perfekcionista pogosto nič ni dovolj dobro.

Osebe, ki so dovzetne za izgorevanje so tudi tiste ki:

  • se bojijo konflikta
  • težko rečejo ne in ne znajo postaviti zdrave meje
  • jim zelo veliko pomeni, da so drugi z njimi zadovoljni in jih hvalijo. Vsak predlog za spremembo, izboljšavo, doživijo kot napad nanje in doživijo ob tem sram…
  • so morale ljubezen staršev zaslužiti s pridnostjo. So jih starši imeli radi samo takrat, ko so bili pridni in so imeli do njih pretirana pričakovanja in zahteve ki se vgradijo v osebo kot notranje prisile po delu.
  • Preveč napolnijo v svoj dan različne naloge, obveznosti…
  • ki sebe vrednoti skozi svoje dosežke
  • ki so pretirano ustrežljive in ne znajo postaviti meje svoji ustrežljivosti
  • ki imajo v sebi mehanizme močnega samo obsojanja, če naredijo napako in se bojijo napak in kritike
  • ki so pretirano odgovorne, celo za stvari, na katere nimajo vpliva in imajo potrebo, da bi imeli vse pod nadzorom.
  • Ki jih je strah bližine in intime, ki je zanje pogosto boleča. Poskrbijo finančno in funkcionalno za bližnje, za odnos z njimi pa nimajo časa.
  • Imajo slabe odnose doma in v službi.
  • Stalna eksistenčna skrb.
  • Imajo stalno potrebo da za vse poskrbijo sami in ne znajo delegirati drugim.
  • Imajo pesimističen pogled nase
  • Ljudje z željo po visokih dosežkih, ki trdo delajo ne oziraje se na utrujenost, zdravje.
  • Težko prosijo za pomoč
  • Težko izražajo svoja čustva
  • Storilnostno pogojena samopodoba…

Notranje prisile, ki se jih posameznik običajno ne zaveda in jih je vgradil v otroštvu v svojo psihično strukturo, ker se je bal kritike, kazni, zavrnitve, posmeha, izoliranosti…

Lahko so zametki za izgorevanje tudi  iz otroštva

Nekateri otroci, so si morali ljubezen staršev zaslužiti na način, da so morali biti pridni, dosegati dobre ocene v šoli, pomagati doma. Če so bili uspešni so se starši z njihovimi uspehi hvalili okoli, otroka pa pogosto niso znali pohvaliti. Ko je bilo narejeno, so hitro našli novo delo. Niso znali počivat in so že starši imeli v sebi notranje prisile, da je skozi treba delati. Da je počite za šibke in so celo omalovaževali utrujenost npr. tako mlad pa utrujen… če starši niso prenesli, da bi  jim otroci kdaj rekli ne, in so ne otroka pohodili v smislu, razvrednotili, se mu posmehovali ali ga sramotili, prepričevali. Če je otrok  bil postrašen otrok in je zaradi odsotnosti starša ali njegove neodgovornosti moral v otroštvu prevzeti velik del nalog, ki bi jih moral narediti starš.

Zaradi notranjih prisil posameznik ne zmore postaviti meje drugim in sebi in se vedno bolj žene. V odraslosti  imajo številni odrasli polno talentov in so veseli, ko jih delodajalec vključi v številne naloge, kjer lahko delujejo in se izrazijo. A sčasoma pride zaradi preobremenjenosti vedno več utrujenosti, ne upajo si pa postaviti zdrave meje. Tega se morajo še naučiti. Naučiti  se morajo ceniti svoje delo, vase vgraditi vedenje kdaj je dovolj, razviti sposobnost za počitek. Razviti v sebi sposobnost za umiriti krivdo, razmejiti odgovornost, postaviti se zase, tvegati da prenesejo da je kdaj tudi drugi slabe volje, ker česa ne naredijo, ker to nebi bilo zdravo zanje.

Osebe, ki se bojijo bližine, ker jih je odnos z njihovimi starši tako  močno zaznamoval v negativno smer, da si nakopljejo polno dela, opravkov, da jim ni treba biti v stiku z drugimi.

Meja med sindromom izgorelosti in  delovni izčrpanosti

Začetna stopnja izgorevanja je izčrpanost. Kaže se v kronični izčrpanosti, ki jo posameznik premaguje z vse več dela in zanika utrujenost.

Delovna izčrpanost je posledica velikih delovnih obremenitev v nekem obdobju in je normalno stanje po intenzivnemu delu

Ko pa je posameznik nagnjen k DELOHOLIZMU in ima velike delovne obremenitve, z leti pride do izgorelosti. Tak posameznik skozi  leta izgoreva, ker nima na drugi strani sorazmernih psihičnih in fizičnih razbremenitev in se v svojem pretiranemu delu ne zmore ustaviti.

Izgorevanje se pokaže skozi tri stopnje razvoja

Pred prvo stopnjo izgorelosti je dobro počutje, potem je utrujenosti, preutrujenost in tu nastopi prva faza izgorevanja.

  1. Faza: kronično utrujenost oziroma izčrpanost. Lahko traja do 20. let.
  2. Faza: občutek ujetosti, nemoč da bi kaj spremenili. Lahko traja do 2. leti.
  3. Faza: izgorelost.

Znaki izčrpanosti ki vodijo  v izgorelost so:

  • Utrujenost
  • Tesnoba
  • Razdražljivost
  • Potrebe drugih so na prvem mestu
  • Težave s prebavo
  • Če so utrujeni in manj storilni še bolj delajo
  • Motnje spanja zaradi zaskrbljenosti in vsi znaki so podkrepljeni z delo holizmom in perfekcionizmom.

Izgorelost kot aktualna težava v podjetjih v Sloveniji

V enem članku sem zasledila, da izgorelost preti polovici Slovencev.

V delavnih organizacijah pa je vedno več prisotnega psihičnega mučenja in izživljanja nad podrejenimi. Veliko  zaposlenih je preobremenjenih z delom. Veliko jih doživlja strah pred odpuščanjem. Ko gre kakšen zaposleni na bolniško ali pa gre stran, njegove naloge prerazporedijo na preostale zaposlene.

Podjetniki so pod hudim stresom zaradi zahtev trga po vedno večji potrebi po konkurenčnosti  njihovih storitev in izdelkov na trgu, kjer prodajajo, saj sta cena in kvaliteta pomembna faktorja v dirki, kdo bo vodilni pri  prodaji v svoji branži.

Menedžerji, ki so odgovorni za druge ljudi   in podjetniki so podvrženi profesionalnemu stresa ki je povezan z  količino dela in količino časa, ki ga preživijo na delu.  Vedno več časa preživijo v službi, delo si nosijo domov. Sodelujejo na sestankih ki so pogosto brezplodni, ostalo delo jim pa ostaja in ga morajo ravno tako dokončati do določenih rokov. Nalagajo se jim vedno nove in nove delovne naloge, ko imajo obenem odprtih še veliko starih, za katere ne vejo, kdaj jih bojo sploh zmogli  narediti in so zaradi različnih delovnih nalog prezasičeni. Zaradi česar morajo del svojega prostega časa, ki bi ga preživeli v druženju in skrbi za družino, prijatelje in zase porabiti v službi.

Obremenjeni so tudi tisti, ki imajo po dve službi, eno plačano in drugo prostovoljno doma. V to skupino sodijo zlasti  ženske, ki opravljajo poleg službe še odgovorno delo v domačem gospodinjstvu in skrbijo za otroke ali ostarele starše.

Delo v izmenah je med najpomembnejšimi dejavniki zaposlitvenega stresa. Delo v izmenah poruši nevrofiziološke ritme telesa, kar lahko privede do bolezni. Stres je tudi povezan s prenasičenostjo z delom, pri tekočem traku in na nekaterih delih s stroji, vročina, hrup, prah ….

Nevarnost nekaterih poklicev, npr. vojaškega, policijskega, gasilskega vpliva na doživljanje stresa in občutek nevarnosti

Izgorevajo pa tudi brezposelni, osebe ki skrbijo za otroke, bolne in prizadete osebe, če jih to obremenjuje in so zaradi tega pod stresom.

Zahteve, ki jih sistemi postavljajo posamezniku zaradi pritiska kapitala, vse bolj izpodrivajo občutek varnosti in so pomemben razlog za pojav izgorelosti.

Izgorelost se s časom pojavi pri vseh poklicih, še zlasti pa pri tistih, kjer so prisotni številno odnosi z drugimi osebami, še zlasti pa pri poklicih, kjer se poklicno ukvarjajo s pomočjo drugim ljudem, kot so socialni delavci, zdravstveni delavci, psihoterapevti, učitelji, vzgojitelji, svetovalci. Ta notranja želja, da bi drugim pomagali preiti njihove težave, se lahko obrne tako, da pomagajoči sam vstopi vanje.

V ozadju izgorelosti so tudi zahteve ki prihajajo od zunaj in od znotraj.

Zahteve, ki prihajajo od zunaj so s strani, učencev, staršev, ravnateljev, nadrejenih, kapitala, klientov, pacientov.

Sprožilci za izgorelost so lahko različni  

Veliko k intenzivnosti pojava izgorelosti pripomore »krut sistem«, kapitalizem po težnji k večjim dobičkom in manjšim stroškom. Zaradi česa so zaposleni in tudi delodajalci, podjetniki, … vedno več izpostavljeni stresu s katerem se ne more uspešno spopadati.

A nekateri kljub enakim pogojem dela ne zapadejo v izgorevanje, drugi zapadejo.

Ugotovili so, da je izgorevanje pogosto povezano z deloholizmom, tako v službi kot doma, ter pomanjkanjem zunanjih potrditev.

Izgorelost se lahko pojavi kot posledica kroničnih težav in stresa na kateremkoli področju človekovega življenja.

Znaki izgorelosti

Znaki  izgorelosti se pojavijo na ravni telesa, čustvovanja, miselnosti in vedenja posameznika, ki je prizadet zaradi izgorelosti.

Telesni znaki izgorelosti so:

  • Nespečnost
  • Težave s prebavo in želodcem
  • Občutek pomanjkanja energije zaradi nižje ravni kortizola in posledično upad delovnih sposobnosti
  • Slabša odpornost

Čustveni znaki izgorelosti so:

  • Tesnoba in strah
  • Razočaranje
  • Depresivnost
  • Sram
  • Razmišljanje o samomoru
  • Brezvoljnost
  • Razdražljivost, jeza.
  • Samoravzrednotenje, občutek, da izgublja sebe, ker ne more več toliko delati.

Miselni znaki izgorelosti so:

  • Težave s spominom
  • Težave s koncentracijo
  • Črnogledost
  • Vse je brez veze, brez smisla

Vedenjski znaki izgorelosti so:

  • Osamitev (odtujevanje iz socialnih stikov z osebami,  s katerimi so se prej radi družili)
  • Samoravzrednotenje in nizko samospoštovanje.
  • Težave pri prilagajanju spremembam.
  • Upad energije želijo nadomestiti z še več dela, zaradi tega so izčrpani in ždijo, dokler se spet ne zaženejo…

 Kako si lahko pomagamo sami, če prepoznamo, da nekaj ni v redu?

  • Privoščite si dovolj spanja.
  • Ukvarjajte se s stvarmi, ki so nam prijetne.
  • Določite si odmore med delom.
  • Poskrbite za ravnotežje med obremenitvami in razbremenitvami. Če je več obremenitev, naj bo tudi več počitka, spanja in  dejavnosti ki nas sproščajo.
  • Poskrbite, da uživamo dovolj antioksidantov, ki telesu pomagajo preprečiti bolezni, saj stres pogosto pospeši zbolevanje telesa. (antioksidanti so v borovnicah, jagodah, češnjah, brusnicah, artičokah, malinah, slivah, grozdju, sadju in zelenjavi, pa tudi v zelenem in črnem čaju, kavi, čokoladi, rdečem vinu, olivah in olivnem olju ter nekaterih oreških in začimbah, zelenjavi z zelenimi listi, stročnicah, čebuli, gobah…).
  • Postavite zdrave meje pretirani delovni angažiranosti.
  • Prepoznavajte in zmanjšujte vzvode za notranje prisile za samoizčrpavanje, perfekcionizem. Tu lahko pomaga v veliki meri vključenost v psihoterapijo, da posameznik prepozna vzvode za pretirano delovanje, angažiranje. Kaj si želi dobiti iz dela? Kako se počuti? Kako bi se počutil, če nebi bil toliko angažiran, kakšne misli mu grejo potem po glavi…
  • Pogosto spremembe življenjskega sloga pogosto niso trajne, če ne spremenimo lastnosti, ki nas ženejo v pretirano delovanje. Če se želimo trajno obvarovati pred izgorelostjo, je treba ob strokovni pomoči spremeniti tvegane osebnostne značilnosti.
  • Sproščanje mišic telesa
  • umirjeno globoko dihanje,
  • preusmerjanje misli,
  • Meditacija
  • Pisanje dnevnika hvaležnosti
  • Razmišljanje o svojih dosežkih, pohvaliti samega sebe.
  • Razvrstiti, katere naloge so pomembne, katere so manj pomembne. Katere lahko predamo drugim, ali pa jih pustimo nenarejene.
  • Zmanjševanje občutka napetosti in tesnobe v telesu.

Priporočila za ozdravitev?

Kar se da, si pomagajmo sami, kot sem navedla prej.

Zelo  pomaga tudi psihoterapija.

Ko si nekatere izgorele osebe uredijo, da nimajo več pretiranih obremenitev, se razbremenijo in počivajo, doživljajo napade občutkov, da so leni, nekoristni, nesposobni. Pri tem jim lahko pomagamo psihoterapevti.

S pomočjo dolgotrajne psihoterapije posameznik prihaja v stik s svojimi notranjimi prisilami, razumeva od kod izhajajo in s katerimi vedenji je poskušal, da bi se jim izognil. Psihoterapija pomaga pri zmanjševanju uporabe vedenj, ki posameznika silijo v pretirano delo. Prav tako psihoterapija pomaga, da se posameznik, ki ima težave z občutki  krivde, težko reče ne, je pretirano odvisen od zunanje pohvale uči soočati se svojimi notranjimi priganjalci, čustvi in jih zmanjšati. Na psihoterapiji se uči videti kaj vse je že naredil, in uravnotežiti delo in razbremenitev in jačati svojo samopodobo, neodvisno od njegovega dela. S pomočjo psihoterapije lahko posameznik, ki v sebi nosi tvegane prisile za izgorevanje, le te trajno spremeni

Psihoterapevt pomaga uvideti vašo samopodobo, ki je po vsej verjetnosti storilnostno pogojena in postopno izgraditi bolj realno samopodobo, pozitivno samovrednotenje, ki je osnovana tudi na lastnem, notranjem zadovoljstvu in ne le na pohvalah od zunaj. Da razume kako deluje trg, piramidni sistem znotraj organizacij in ga ne jemlje osebno.

Zdravila in kratkotrajne psihoterapije zmanjšajo simptome. Simptomi se pa postopno prikradejo nazaj ob novih entuziastičnih delovnih podvigih ali novih delovnih nalogah.

V katerih življenjskih obdobjih posameznika se pogosto pojavlja izgorelost

Izgorelost se lahko pojavlja v različnih življenjskih obdobjih, pri čemer so določene faze življenja bolj nagnjene k temu stanju kot druge. Kljub temu, da se izgorelost lahko pojavlja pri ljudeh v katerem koli starostnem obdobju ali poklicni fazi, so nekatera obdobja in situacije bolj izpostavljena tveganju. Nekatere ključne točke, kjer se izgorelost lahko pogosteje pojavlja, vključujejo:

Izgorelost v zgodnji karierni fazi, med 20 in 30 letom. Sem sodijo mladi, ki so na začetku svoje kariere. Ti so nagnjeni k izgorelosti, oz. kronični izčrpanosti, ker se pogosto srečujejo z izzivi prilagajanja na delovno okolje, imajo svoja visoko pričakovanje in visoka pričakovanja nadrejenih, čutijo pritiske za dokazovanje in težje vzpostavljajo ravnotežja med delom in zasebnim življenjem.

Izgorelost v zgodnjih srednjih letih, med 30. in 40. letom, je lahko čas, ko se pojavijo številni življenjski pritiski, kot so vzgoja otrok, nakup stanovanja ali gradnja hiše, postavljanje kariere in skrb za družino. To lahko privede do izgorelosti zaradi preobremenitve.

Izgorelost v poznih srednjih letih, med 40. letom in 60. letih: Posamezniki v poznih srednji starosti se pogosto soočajo s pritiski glede kariernih ciljev, financ. Skrbijo za ostarele starše in se soočajo z izzivi osebnega zdravja, kar lahko poveča tveganje za izgorelost.

Poklici z višjim tveganjem: Določeni poklici, kot so zdravstveni delavci, učitelji, socialni delavci in vodstveni kadri, so bolj nagnjeni k izgorelosti zaradi visoke stopnje stresa, emocionalnega dela in visokih pričakovanj.

Upokojenci:  Čas pred upokojitvijo ali takoj po njej lahko predstavlja izziv, saj se posamezniki soočajo z vprašanji identitete, smisla in novimi življenjskimi izzivi, kar lahko prispeva k izgorelosti.

Pomembno je poudariti, da je izgorelost individualna izkušnja in da se lahko pojavlja pri ljudeh v katerem koli obdobju življenja. Poleg tega lahko zunanji dejavniki, kot so okolijski stresorji in spremembe v osebnem življenju, vplivajo na nagnjenost k izgorelosti pri ljudeh v različnih fazah življenja.

Ali so kakšne razlike med izgorevanjem med ženskami in moškimi?

Izgorelost lahko prizadene tako moške kot ženske, vendar se lahko nekatere razlike pojavljajo v kontekstu izgorelosti med spoloma. Te razlike so pogosto odvisne od različnih stresorjev in vlog, ki jih posamezni spoli prevzemajo v družbi. Spodaj so nekatere možne razlike:

Ženske se v nekaterih poklicih soočajo s specifičnimi stresorji, kot so neenakost pri plačah, pomanjkanje kariernih priložnosti ali neenakopravnost na delovnem mestu. Moški se lahko soočajo z drugačnimi pritiski, povezanimi z tradicionalnimi pričakovanji glede vzdrževalcev družine.

Ženske se v večini družb pogosto srečujejo z izzivi v povezavi z ravnotežjem med delom in družinskimi obveznostmi. To lahko vodi v specifične oblike izgorelosti, kot je npr. konflikt med delovnimi in družinskimi pričakovanji. Moški se prav tako soočajo s tem izzivom, vendar so lahko družbena pričakovanja še vedno usmerjena v tradicionalne vzorce.

Raziskave kažejo, da so ženske pogosto bolj nagnjene k iskanju socialne podpore in izražanju čustev. Moški pa se včasih lahko počutijo manj udobno pri izražanju svojih občutkov in iskanju pomoči, kar lahko vpliva na obvladovanje stresa in tveganje za izgorelost.

Moški in ženske se lahko razlikujejo v svojih emocionalnih odzivih na stres. Na primer, ženske se pogosto soočajo z izgorelostjo, ki je povezana z občutki nemoči in preobremenjenosti, medtem ko se moški lahko bolj borijo z občutki nezadovoljstva ali izolacije.

Specifični vzroki za izgorelost se lahko razlikujejo med moškimi in ženskami. Na primer, ženske so lahko bolj nagnjene k izgorelosti zaradi preobremenitve z družinskimi odgovornostmi, medtem ko se moški lahko soočajo z izgorelostjo zaradi pritiskov v poklicnem okolju ali neizpolnjevanja karierne poti.

Pomembno je opozoriti, da so te razlike splošne narave in ne veljajo za vsakega posameznika. Vsak posameznik dojema in doživlja  situacije ki povzročajo stres, na svoj način, ne glede na spol. Poleg tega so družbene norme in pričakovanja glede spolov v različnih kulturah različne, kar lahko vpliva na doživljanje in izražanje izgorelosti.

Pojav izgorelosti izven delovnega okolja

Poleg delovnega okolja se pojavlja izgorelost tudi med brezposelnimi, če brezposelnost doživljajo kot stres, ki ogroža njihovo preživetje ali preživetje njihove družine in se zaradi tega lahko čustveno preveč žrejo, četudi navzven niso toliko produktivni in ne delajo dosti.

Nekateri se veliko angažirajo tudi doma, v gospodinjstvu, delu na vrtu, njivi, v skrbi za otroke in so notranje gnani v to, da nič ni dovolj dobro, da bi morali  več in bolje in jih ta notranja prisila žene, da si pretirano naložijo razne naloge, ki jim niso kos in jih hromi prenasičenost z raznimi nalogami, ki si jih sami naložijo ali pa v skrbi za druge, in nezmožnost, da bi prenesli del odgovornosti na druge.

Nadpovprečno stopnjo izgorelosti so ugotovili tudi pri dijakih in študentih ki so nagnjeni k zaskrbljenosti in tesnobnosti, so perfekcionisti in večino svojega časa posvečajo učenju, saj imajo ambiciozne cilje in se hkrati bojijo slabših ocen Nekateri dobijo sčasoma težave s spanjem, nočne more in se izčrpavajo na miselni, telesni, čustveni in vedenjski ravni.

Zakaj je pomembno, da poznate, kaj je izgorelost, njene simptome, dejavnike ki peljejo v izgorelost?

Poznavanje izgorelosti, razumevanje njenih simptomov in učinkov na posameznika ter prepoznavanje dejavnikov, ki jo lahko sprožijo, je ključno iz več razlogov:

Preprečevanje in zgodnje odkrivanje izgorelosti omogoča prepoznavanje zgodnjih znakov in simptomov izgorelosti. To lahko pripomore k preprečevanju hujših oblik izgorelosti. Zgodnje odkrivanje omogoča tudi hitrejšo intervencijo in podporo.

Ohranjanje duševnega in fizičnega zdravja. Izgorelost ima lahko resne posledice za duševno in fizično zdravje posameznika. Poznavanje izgorelosti omogoča prepoznavanje tveganj in iskanje ustreznih načinov za ohranjanje zdravja ter preprečevanje dolgoročnih zapletov.

Izboljšanje delovnega okolja. Podjetja in organizacije, ki prepoznavajo izgorelost, lahko izvajajo ukrepe za izboljšanje delovnega okolja, zmanjšanje stresa ter spodbujanje zdravega ravnotežja med delom in zasebnim življenjem. To lahko vodi do povečane produktivnosti in zadovoljstva zaposlenih. Predavanja in delavnice za podjetja, ter njihove zaposlene na temo zmanjšanja stresa, preprečevanja izgorelosti lahko pripomorejo vašemu temu, da deluje v boljših odnosih, ki so bolj  podporni in tudi učinkoviti.

Spremljanje učinkovitih ukrepov: Poznavanje izgorelosti omogoča spremljanje učinkovitosti ukrepov za preprečevanje ali obvladovanje izgorelosti.

Za zaključek še enkrat poudarjam, kako lahko psihoterapija pomaga pri izgorelosti:

Psihoterapija pomaga posameznikom razumeti osnovne vzroke izgorelosti, kot so notranji pritiski, neustrezne obrambne mehanizme ali nerealna pričakovanja, ki jih lahko privedejo do pretiranega dela.

S pomočjo terapevtskega procesa posamezniki pridobijo nove strategije za obvladovanje stresa in preprečevanje izgorelosti v prihodnosti.

Terapevti lahko pomagamo prepoznati in spremeniti negativne vzorce vedenja, mišljenja, čustvovanja, ki prispevajo k izgorelosti, ter spodbujamo zdrave načine obvladovanja stresa.

Psihoterapija je lahko usmerjena v krepitev samopodobe in samozavesti posameznika, neodvisno od delovne uspešnosti, kar lahko zmanjša občutke nesposobnosti in pritiska.

Terapevti pomagamo posameznikom prepoznavati, sprejemati in obvladovati čustva, ki lahko prispevajo k izgorelosti, kot so stres, jeza, krivda in občutki nemoči.

Psihoterapija tako ne le pomaga obvladovati izgorelost, temveč tudi podpira posameznika pri razvoju bolj zdravih načinov soočanja s stresom in vzpostavljanju bolj uravnoteženega življenja.

Ko posameznik doživi akutno fazo izgorelosti si pomaga na različne načine.

Osebe, ki doživljajo akutno izgorelost, se lahko zatečejo k različnim virom podpore in strokovni pomoči. Tu so nekateri možni koraki:

Izgorela oseba ali njegovi bližnji kontaktirajo zdravnika v rednem delavnem času ali gredo na urgenco. Kasneje nekateri obiščejo psihiatra, kliničnega psihologa, ki jim lahko pomagajo pri oceni fizičnega in duševnega zdravja ter predpisovanju ustrezne terapije ali zdravljenja.

Strokovnjaki s področja psihoterapije lahko nudimo pomoč pri obvladovanju stresa, spreminjanju negativnih vzorcev vedenja in raziskovanju globljih vzrokov za izgorelost.

Če je izgorelost povezana s poklicnimi izzivi, se lahko posameznik posvetuje s kariernim svetovalcem, ki lahko pomaga pri oceni poklicnih ciljev, prilagoditvi delovnih obveznosti ali raziskovanju alternativnih kariernih poti, hobijev, ki jim prinese občutek zadovoljstva, , izboljša  njihovo samospoštovanje in samopodobo.

Pogovor s prijatelji, družinskimi člani ali partnerjem, osebami iz njihovega ožjega in širšega socialnega okolja, lahko prispeva k razbremenitvi in nudenju čustvene podpore. Ko prizadeti govori o svojih občutkih in doživljanju stresa bližnjemu, mu to lahko pomaga na njegovi poti boljšega razumevanja, kaj se mu dogaja in sprejemanja situacije, kar rabi, da lažje naredi, kar more, da okreva.

Uvajanje telesne aktivnosti, zdrave prehrane in drugih zdravih življenjskih navad lahko pomaga pri obvladovanju stresa in izboljšanju splošnega počutja.

Če je izgorelost povezana z delovnim okoljem, lahko posameznik poišče spremembe, kot so prilagoditev delovnih obremenitev, pogovor s nadrejenimi ali sprememba okolja.

V primeru hudega stresa ali ogrožanja življenja se lahko obrnejo tudi na nujno psihiatrično pomoč ali telefonske linije za nujno pomoč.

Pomembno je, da posameznik prepozna potrebo po pomoči in se zateče k virom, ki mu najbolje ustrezajo glede na specifične okoliščine izgorelosti. Hitro ukrepanje in iskanje pomoči lahko pomagata preprečiti nadaljnje poslabšanje stanja.

V ta namen, sem sestavila iz različnih virov tudi ta strnjen članek. Skozi leta dela kot psihoterapevtka srečujem številne stranke, ki se srečujejo z izgorelostjo, so tesnobni, imajo panične napade in jim pomagam na njihovi poti okrevanja in vračanja v zadovoljujoče življenjske tirnice.

Ne odlašajte dokler ne bo prepozno

Če se tudi vi soočate s simptomi izgorelosti ali drugimi  življenjskimi izzivi, dobrodošli da me kontaktirate in obiščete. Za kontakt z menoj kliknite tukaj oziroma kliknite tukaj, da si ogledate proste termine.

Pripravila: dr. Nada Mirnik Trtnik, zakonska in družinska terapevtka, univ. dipl. socialna delavka in organizatorka dela, ekonomistka

Viri: