IZGORELOST
Izgorelost je stanje kronične telesne in čustvene izčrpanosti in odtujenosti od dela. Lahko je posledica dolgotrajnih obdobij kroničnega stresa, zlasti na delovnem mestu, in lahko vpliva na različne vidike vašega življenja. Izgorelost ni le občutek utrujenosti ali stresa; gre za resnejše in dolgotrajno stanje izčrpanosti.
Izgorelost v podjetjih je resen problem, ki lahko negativno vpliva na posameznike, skupinsko delovno okolje in poslovanje podjetja kot celote.
Najpogostejše posledice IZGORELOSTI za zaposlenega in za podjetje, v katerem ta dela?
Posameznik, ki doživlja izgorelost je kronično izčrpani, ima znižano motivacijo in je nezainteresiran. Izgorelost ima posledice na njegovo zdravje. Pojavijo se mentalne bolezni, anksioznost, težave s spominom, nespečnostjo. Desetletja izpostavljanja visoki stopnji izčrpanosti pa lahko vodi tudi do resnejših zdravstvenih težav, kot so možganska kapi, srčni infarkt ...
Posledice izgorelosti zaposlenega na podjetje so:
- Zmanjšana produktivnost zaposlenega na delu in posledično slabši rezultati dela. Zaposleni bo naredil več in bolje, če se bo v delovnem okolju dobro počutil in če bo spočit.
- Finančna plat. Prvič, zaradi manjše produktivnosti zaposlenega in napak, ki jih naredi, trpi njegovo delo, ki ga opravlja. Drugič pa zaradi bolniške odsotnosti, posledično potrebe po začasni zaposlitvi nove osebe na to delovno mesto ali preobremenitvi drugih še za dela, ki jih je izgoreli prej opravljal, kar lahko vodi v novo izgorelost drugih zaposlenih. Tretjič pa zaradi morebitne izgube zanesljivega dobrega delavca, ki se je v službi preveč gnal, veliko naredil in se mogoče ne bo hotel več vrniti v službo.
- Manjša predanost delu in manjši trud. Ko zaposleni izgorijo, se jim upre delo, čutijo manjšo pripadnost podjetju, ker čutijo, da kljub veselju do dela, ima delo, ki ga opravljajo negativen vpliv na njihovo zdravje.
- Negativen vpliv na vzdušje v podjetju. Negativni odnosi v podjetju vodijo do večjega občutka odtujenosti med zaposlenimi, kar vpliva na slabše odnose med samim sodelovanjem med zaposlenimi. Saj morajo v podjetju pogosto zaposleni sodelovati, predajati informacije naprej…
- Nevarnost izgube zaposlenih, ki so pomembni pri delovanju podjetja. Nekateri zaposleni ne znajo postaviti mej, so preobremenjeni, prežeti s slabimi spomini in si želijo oditi drugam, kjer bi začeli znova.
Izgorelost kot aktualna težava v podjetjih v Sloveniji
V enem članku sem zasledila, da izgorelost preti polovici Slovencev.
V delavnih organizacijah pa je prisotnega vedno več psihičnega mučenja in izživljanja nad podrejenimi. Veliko zaposlenih je preobremenjenih z delom. Veliko jih doživlja strah pred odpuščanjem. Ko gre kakšen zaposleni na bolniško ali pa gre stran, njegove naloge prerazporedijo na preostale zaposlene.
Podjetniki so pod hudim stresom zaradi zahtev trga po vedno večji potrebi po konkurenčnosti njihovih storitev in izdelkov na trgu, kjer prodajajo, saj sta cena in kvaliteta pomembna faktorja v dirki, kdo bo vodilni pri prodaji v svoji branži.
Menedžerji, ki so odgovorni za druge ljudi in podjetniki so podvrženi profesionalnemu stresa ki je povezan z količino dela in količino časa, ki ga preživijo na delu. Vedno več časa preživijo v službi, delo si nosijo domov. Sodelujejo na sestankih ki so pogosto brezplodni, ostalo delo jim pa ostaja in ga morajo ravno tako dokončati do določenih rokov. Nalagajo se jim vedno nove in nove delovne naloge, ko imajo obenem odprtih še veliko starih, za katere ne vejo, kdaj jih bojo sploh zmogli narediti in so zaradi različnih delovnih nalog preza sičeni. Zaradi česar morajo del svojega prostega časa, ki bi ga preživeli v druženju in skrbi za družino, prijatelje in zase porabiti v službi.
Obremenjeni so tudi tisti, ki imajo po dve službi, eno plačano in drugo prostovoljno doma. V to skupino sodijo zlasti ženske, ki opravljajo poleg službe še odgovorno delo v domačem gospodinjstvu in skrbijo za otroke ali ostarele starše.
Delo v izmenah je med najpomembnejšimi dejavniki zaposlitvenega stresa. Delo v izmenah poruši nevrofiziološke ritme telesa, kar lahko privede do bolezni. Stres je tudi povezan s prenasičenostjo z delom, pri tekočem traku in na nekaterih delih s stroji, vročina, hrup, prah ….
Nevarnost nekaterih poklicev, npr. vojaškega, policijskega, gasilskega vpliva na doživljanje stresa in občutek nevarnosti
Izgorevajo pa tudi brezposelni, osebe ki skrbijo za otroke, bolne in prizadete osebe, če jih to obremenjuje in so zaradi tega pod stresom.
Zahteve, ki jih sistemi postavljajo posamezniku zaradi pritiska kapitala, vse bolj izpodrivajo občutek varnosti in so pomemben razlog za pojav izgorelosti.
Izgorelost je enako pogosta pri moških in ženskah, v vseh starostih, pri vseh stopnjah izobrazbe in na vseh vrstah delovnih mest. Bolj je razširjena med 30. in 40. letom starosti, ogroženost pa narašča s stopnjo izobrazbe. Novejše raziskave kažejo, da so ogroženi prav vsi poklici, med najbolj izpostavljenimi pa so učitelji, sledijo menedžerji, trgovci, gostinci, delavci v osebnih in poslovnih storitvenih dejavnostih, samostojni podjetniki in medicinsko osebje.«
Izgorelost se s časom pojavi pri vseh poklicih, še zlasti pa pri tistih, kjer so prisotni številno odnosi z drugimi osebami, še zlasti pa pri poklicih, kjer se poklicno ukvarjajo s pomočjo drugim ljudem, kot so socialni delavci, zdravstveni delavci, psihoterapevti, učitelji, vzgojitelji, svetovalci. Ta notranja želja, da bi drugim pomagali preiti njihove težave, se lahko obrne tako, da pomagajoči sam vstopi vanje.
V ozadju izgorelosti so tudi zahteve ki prihajajo od zunaj in od znotraj.
Zahteve, ki prihajajo od zunaj so s strani, učencev, staršev, ravnateljev, nadrejenih, kapitala, klientov, pacientov.
Sprožilci za izgorelost so lahko različni
Veliko k intenzivnosti pojava izgorelosti pripomore »krut sistem«, kapitalizem po težnji k večjim dobičkom in manjšim stroškom. Zaradi česa so zaposleni in tudi delodajalci, podjetniki, … vedno več izpostavljeni stresu s katerem se ne morejo uspešno spopadati.
A nekateri kljub enakim pogojem dela ne zapadejo v izgorevanje, drugi zapadejo.
Ugotovili so, da je izgorevanje pogosto povezano z delo holizmom, tako v službi kot doma, ter pomanjkanjem zunanjih potrditev. Nekateri zaposleni so bolj nagnjeni k izgorevanju, kot drugi, kar lahko izvira iz njihovega otroštva in občutka, da kar naredijo, ni dovolj, ker so bili v otroštvu deležni kritiziranja ali preziranja njihovega truda.
Izgorelost se lahko pojavi kot posledica kroničnih težav in stresa na kateremkoli področju človekovega življenja.
Slovenci smo delovni narod
Slovenci smo delovni narod. Vendar po statistikah, koliko ur letno delamo Slovenci smo med članicami 35 držav, ki so del organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj OECD na v spodnji tretjini (pod povprečjem).
Zasnove za izgorelost imajo osebe, ki sebe vrednotijo predvsem preko svoje storilnosti, so nagnjene k delo holizmu in perfekcionizmu.
Pojav izgorelosti izven delovnega okolja
Poleg delovnega okolja se pojavlja izgorelost tudi med brezposelnimi, če brezposelnost doživljajo kot stres, ki ogroža njihovo preživetje ali preživetje njihove družine in se zaradi tega lahko čustveno preveč žrejo, četudi navzven niso toliko produktivni in ne delajo dosti.
Nekateri se veliko angažirajo tudi doma, v gospodinjstvu, delu na vrtu, njivi, v skrbi za otroke in so notranje gnani v to, da nič ni dovolj dobro, da bi morali več in bolje in jih ta notranja prisila žene, da si pretirano naložijo razne naloge, ki jim niso kos in jih hromi prenasičenost z raznimi nalogami, ki si jih sami naložijo ali pa v skrbi za druge, in nezmožnost, da bi prenesli del odgovornosti na druge.
Nadpovprečno stopnjo izgorelosti so ugotovili tudi pri dijakih in študentih, ker se ženejo za dobrimi ocenami ali pa so tesnobni in jih je strah ocenjevanja.
Zmanjševanje izgorelosti v podjetju zahteva celostni pristop, ki vključuje ukrepe na različnih ravneh organizacije. Tu je nekaj predlogov:
Spodbujanje Zdravega Delovnega Okolja: To lahko dosežete tako, da ustvarite podporno delovno okolje, kjer se zaposleni počutijo vključene, cenjene in slišane. Poskrbite lahko za uravnoteženo razmerje med delom in zasebnim življenjem ter spodbujajte možnosti za prožen delovni čas. Lahko tudi omogočite prilagodljive delovne ure ali delo na daljavo, kjer je to mogoče.
Učinkovito Upravljanje Delovne Obremenitve: To dosežete tako, da razporejate naloge in odgovornosti v skladu s sposobnostmi in zmogljivostmi posameznikov. Določite realna pričakovanja glede dela in postavite realne cilje. Uporabite lahko tudi strategije za obvladovanje stresa, kot so redni odmori in tehnikami sprostitve.
Podpora Vodstva: Vodstvo mora biti pozorno na znake izgorelosti in odprto komunicirati z zaposlenimi. Nekatere organizacije me kontaktirajo, da za zaposlene izvedem delavnico Ko te strese stres, za zmanjšanje doživljanje stresa, postavljanje boljših meja ter delavnico Izgorelost na delovnem mestu in kako jo lahko preprečite. Zato lahko tudi v vašem podjetju organizirate delavnice in usposabljanja za vodstvene kadre o prepoznavanju in obvladovanju stresa ter podpori zaposlenim.
Psihološka Podpora: Ponudite dostop do strokovne psihološke pomoči in svetovanja, vključno s psihoterapijo. Nekatera podjetja nudijo zaposlenim, ki sodijo v rizično skupino za izgorelost, plačilo 10-ih psihoterapij. Organizirajte tudi v vašem podjetju delavnice o obvladovanju stresa in krepitvi čustvene odpornosti.
Jasna komunikacija: Zagotovite v vašem podjetju odprto komunikacijo zaposlenih, kjer se lahko izražajo pomisleki in težave. Da bodo imeli prostor vsi zaposleni, da se na ustrezen način izrazijo. Redno informirajte zaposlene o spremembah in prihajajočih projektih.
Razvoj kariernih možnosti: Ponudite možnosti za razvoj kariere in napredovanje v podjetju, v kolikor vam velikost podjetja to omogoča. Spodbujajte nenehno učenje in izobraževanje zaposlenih, saj bodo imeli tako občutek, da so cenjeni in pomembni v podjetju, ter da osebnostno in poslovno rastejo. .
Telesna aktivnost in dobro počutje: Spodbujajte telesno aktivnost med delovnim časom, na primer z možnostjo vadbe na stolu ( predstavim vam lahko nekaj vaj, ki jih lahko zaposleni dela sede), progresivna mišična relaksacija ali sprehodi. Organizirate lahko dogodke ali programe, ki spodbujajo zdrav življenjski slog, kot so predavanja o prehrani ali skupinske vadbe.
Prepoznavanje dosežkov vaših zaposlenih: Poudarjajte in nagrajujte dosežke zaposlenih ter jim zagotovite občutek, da so njihovi prispevki cenjeni. Tako boste pomagali zmanjšati anksioznost tistim prizadevnim zaposlenim, ki imajo hitro občutek, da kar naredijo ni dovolj, da bo nekaj narobe…
Prilagodljivost in odzivnost: Kolikor ste lahko, glede na politiko podjetja, bodite odprti za povratne informacije zaposlenih in prilagajajte prakse podjetja na podlagi njihovih pripomb in potreb, če gre in vidite v tem koristi. Vključite nekatere zaposlene v odločanje, kjer je to mogoče, kar jim lahko poveča občutek kontrole.
Zavedanje, prepoznavanje in aktivno reševanje problema izgorelosti so ključnega pomena za vzpostavitev zdravega delovnega okolja. Sodelovanje z zunanjimi strokovnjaki, lahko prinese v vašo organizacijo med zaposlene občutek, da vam je mar tako za zaposlene kot za podjetje in finančni obstoj. Naj bojo izzivi povezani z izgorelostjo na delovnem mestu v vaši organizaciji obvladljivi. Bodite dobro pripravljeni in poskrbite zase in za zaposlene.
Pripravila: dr. Nada Mirnik Trtnik, zakonska in družinska terapevtka, univ. dipl. socialna delavka in organizatorka, dela, ekonomistka
Viri:
- Posledice izgorelosti pri zaposlenih in njen vpliv na podjetje, https://virtualnapisarna.si/posledice-izgorelosti-pri-zaposlenih-njen-vpliv-na-podjetje/, 17. november 2017
- Izgorelost, Lil inštitut, https://www.psihoterapija-ordinacija.si/dusevne-motnje/izgorelost/
- Urška Zaloker, Izgorelost preti polovici Slovencev; https://www.arspharmae.com/info/zdravstveni-nasveti/izgorelost-preti-polovici-slovencev.html
- ChatGPT; OpenAI
- Izkušnje iz psihoterapevtske prakse in predavanj o izgorelosti
Za podjetja
Podjetja me lahko kontaktirajo preko elektronske pošte ali telefona za naročilo predavanja o izgorelosti na delovnem mestu in ukrepih za izboljšanje počutja zaposlenih v podjetju in s tem povečanje produktivnosti in zadovoljstva zaposlenih.
