Matere se utapljajo v stresu

Novejše raziskave kažejo, da bi morala biti ureditev položaja matere prednostna naloga države.

Slovenske ženske so na trgu delovne sile aktivne že desetletja, vendar njihove kariere še vedno obremenjujejo nemogoči ideali glede zaposlitve in skrbi za otroka. Posledično se utapljajo v stresu, ki se ga same težko rešijo.

Ne želijo se počutit prikrajšane

Sociologinja Caitlyn Collins je pet let proučevala starševstvo v štirih bogatih zahodnih ameriških državah in je ugotovila, da se vse ženske želijo počutiti, da lahko na pravičen način združujejo tako materinstvo kot plačano delo, kar pomeni, da niso prikrajšane niti doma niti na delovnem mestu.

Matere so ujete med ideali predanosti delu in predanosti otrokom.

Švedska najbolje usklajuje dom in delo, v Italiji in zahodni Nemčiji je običajno delo s skrajšanim delovnim časom.
Collinsova je med proučevanjem ravnovesja med poklicnim in zasebnim življenjem odkrila veliko konfliktov med delom in skrbjo za družino, ki pa se razlikujejo od države do države.

Švedska prednjači v podpori družinam z otroki: matere in očetje imajo enak delež v vzgoji in delu. Vendar tudi na Švedskem ženske ne uidejo pritisku ideala materinstva.

Medtem v vzhodnem Berlinu, ki ima dolgo zgodovino univerzalnega zaposlovanja moških in žensk, matere ne izražajo konfliktov pri svojem delu in imajo dovolj podpore v obliki otroškega varstva. Kljub temu mnoge ženske ne težijo h karieri.

Toda v zahodni Nemčiji in Italiji, z močno zgodovino maternalizma (prepričanje, da so otroci oškodovani, če jih ne vzgaja mater), ženske zaznavajo kariero kot nezdružljivo z vzgojo otrok in doživljajo stigmo, če jo gradijo. Za njih je delo s krajšim delovnim časom običajno.

Združene državah Amerike na zadnjem mestu pri podpori zaposlenim materam

Collinsova tudi ugotavlja, da so Združene države Amerike na zadnjem mestu pri podpori zaposlenim materam. Ameriške matere izstopajo po občutkih krivde in po konfliktu med delom in družino. To poskušajo rešiti s spreminjanjem delovnih mest, s povečanjem učinkovitosti ali s kupovanjem prave prsne črpalke. To vse pa so individualne strategije, ki vzgajanje otrok obravnavajo kot zasebno odgovornost in konflikt med delom in družino kot osebni problem.

Matere v Združenih državah Amerike so ujete med nasprotujočo si kulturno shemo – delovno predanostjo in predanostjo otrokom

Za ženske, ki so predane svoji karieri, a preživijo preveč časa s svojo družino, se domneva, da kršijo shemo delovne predanosti, medtem ko tiste, ki prenesejo del svoje družinske obveznosti na koga drugega, kršijo shemo družinske predanosti.

Kulturni ideal materinstva in vsestranska predanost otrokom naj bi bila za žensko življenjskega pomena, vir njene ustvarjalnosti in izpolnitve. Otroke dojemajo kot krhke in za njih lahko skrbijo le ljubeče matere. Očetje ne morejo veliko pomagati, ker naj ne bi imeli pravih negovalnih veščin. Matere pa so zaradi kombinacije nezdružljivih idealov glede zaposlitve in skrbi za otroke ter ob pomanjkanju socialne podpore za delovne družine v tej situaciji težko zmagovalke.

Collinsova si želi, da se te mame prenehajo obtoževati. Želi, da prenehajo misliti, da je njihov konflikt njihova lastna krivda in da bi, če bi se malo bolj trudile, dobile nov boljši urnik, da bi izboljšale situacijo, če bi se zbudile malo prej vsako jutro, z uporabo pravega načrtovalca ali prave aplikacije bi lahko nekako ugotovile ključ do obvladovanja njihovega stresa… Pa ni čisto tako.

To je strukturni problem. Zato zahteva strukturne rešitve. Nobena posamezna rešitev tega ne bo popravila. Živimo v kulturi, kjer visoko cenimo individualizem in ne razmišljamo o kolektivu. Naša naloga je premisliti, kako trenuten sistem vpliva na naše vsakdanje življenje. Potrebujemo kolektivno, strukturno rešitev.

Kaj želi Collinsova povedati materam?

Rada bi povedala materam, da to ni njihova krivda. Ko to povem materam, se smejijo in rečejo: »Ja, ja«, vendar jih prosim, da me pogledajo v oči. Potem rečem: “To ni tvoja krivda.” In potem ženske začnejo jokati. To so močna čustva. Ženske so ponotranjile idejo, da če bi se še bolj trudile, ne bi bilo tako. Pojasnim jim, da to ni na njih in da si zaslužijo boljše rešitve. To pa je popolnoma nova informacija za veliko žensk. Rešitev predlaga po zgledu drugih držav, ki so se problema uspešno lotile.

Politika v državi je pomembna in lahko za ženske veliko naredi, toda ideal predanosti materinstvu je najbolj vztrajna težava, s katero se soočajo ženske. Za matere, ki imajo nerealistične standarde, je potrebno ponovno opredeliti materinstvo in družino.

Za socialne spremembe je potreben čas, vendar lahko nekaj storimo za naš stres. Pri tem vam lahko pomaga tudi obisk individualne ali partnerske terapije, kjer delamo na krepitvi enakopravnega sodelovanja med očetom in mamo pri vzgoji otrok, na tem, da se slišita v svojih pričakovanjih, potrebah. Najprej pa moramo ženske prisluhniti tudi same sebe, če nam ta kulturni ideal materinstva ustreza. Kako nam je živeti v tem času z vsemi pričakovanji, pritiski, delovnimi obveznostmi, ki jih imamo tako same znotraj sebe, ter kako ta pričakovanja in pritiske čutimo s  strani partnerja, staršev in širšega socialnega okolja.

Kako je pa v Sloveniji?

Med prebivalkami Slovenije, starimi od 20 do 64 let, je bilo v 2017 približno 70 % delovno aktivnih. V primerjavi z nekaterimi drugimi državami pa pri nas ni značilno, da bi ženske po poroki ali po rojstvu otroka ostale doma. Pri visoko izobraženih ženskah se pojavlja tudi problem prve zaposlitve, saj delodajalci pričakujejo, da si bodo po končanem študiju ustvarile družino.

Vendar pa je na sistemski ravni s socialnimi transferji poskrbljeno za vsaj nekoliko lažje usklajevanje med delom in družino. Poleg prejemanja otroškega dodatka, starševskega dodatka, materinskega, očetovskega in starševskega nadomestila lahko eden od staršev do otrokovega tretjega leta uveljavlja krajši delovni čas oz. če neguje in varuje najmanj dva otroka, do končanega prvega razreda osnovne šole najmlajšega otroka.

V primeru starševstva štirih ali več otrok ima eden od staršev pravico do plačila prispevkov za socialno varnost od minimalne plače do končanega prvega razreda osnovne šole najmlajšega otroka. Ženske pa lahko izkoristijo tudi pravico do nadomestila v času odmora za dojenje eno uro dnevno do 18 meseca starosti na podlagi potrdila specialista pediatra.

Vendar pa so to le podatki o socialnih transferjih, kar pa ne pomeni, da slovenske matere niso pod stresom in razpete med materinstvom in gradnjo kariere.

Pokličite me