fbpx
Postavljanje mej partnerjevemu neprimernemu vedenju

Partnerjevo neprimerno vedenje

Partnerjeva neprimerna vedenja so lahko besedno poniževanje, zmerjanje, norčevanje, posmehovanje, jemanje denarja brez dovoljenja, siljenje v nekaj, česar ne želite, grožnje s fizičnim nasiljem, grožnje s samomorom, fizično nasilje …

Neprimerna vedenja so načini, da bi drugega v nekaj prisilili ali pa mu nekaj preprečili.

Tina in Gregor sta bila zelo konflikten par. Prepiri in poniževanje so bili vsakodnevna stalnica. Tina se je želela ločiti. Gregor ji je grozil, da ji bo vzel otroka, če se bo ločila. Tina se je tega bala. Na terapiji se je opogumila, da se je povezala s centrom za socialno delo, tam dobila ustrezne informacije glede dodelitve skrbništva nad otrokoma in verjetnosti za uresničitev grožnje, da ji bi Gregor vzel otroka. Ko je postopno obvladovala strah in postajala vse močnejša ter je imela načrt, kako se bo finančno osamosvojila in kam se bo preselila, je zbrala dovolj odločnosti in se odselila.

Petra je takrat, kadar ji je Aleš povedal, kaj ga moti, običajno začela žaliti Aleša in ga zmerjati. Najprej jo je prosil, naj neha, ker pa ni nehala, se je umaknil v drug prostor. Petra je šla za njim in mu očitala, da tudi on ni popoln, da dela kup napak, vidi pa samo njene pomanjkljivosti. Govorila mu je, da je len, in posmehljivo oponašala njegove besede. V takšnih trenutkih sta bila vedno bližje telesnemu obračunavanju. Petra je imela slabo podobo o sebi, v otroštvu je bila deležna veliko kritik, poniževanja in premalo podpore. Model, ki ga je dobila od staršev, kako spoštljivo postaviti meje, poslušati drug drugega, povedati bistvo, se opravičiti, je bil slab. Postopno je med terapevtskim pogovorom razumela, da se ob Aleševi kritiki počuti osramočeno, slabo, da jo ti občutki prežamejo in prevzamejo nadzor nad njenim vedenjem, zato se vede napadalno. Njen napad je samo ščit pred njenimi notranjimi občutki nevrednosti, ki pa niso povezani z Aleševimi prošnjami in komentarji. Aleš si je želel biti slišan, želel si je, da bi se lahko s Petro pogovorila tudi o tem, kaj komu ne ustreza. Učila sta se ustaviti, ko sta zajadrala v vzorce napadanja.

V vsakodnevnih interakcijah med partnerjema pogosto pride do nesoglasij, različnih pričakovanj. Zaradi slabo razvite veščine komuniciranja se pogosto nesoglasja stopnjujejo, ni razumevanja in reševanja tistega dela, ki se ga da rešiti, ter sprejemanja nepremostljive različnosti. Uspešno vodenje pogovora v konfliktnih situacijah je veščina, ki se je lahko nauči vsak par, za to pa so potrebni napor, trud, vaja, evalvacija in razumevanje čustvenih stanj, ki so v ozadju določenih odzivov.

Koraki za boljše postavljanje mej v partnerskem odnosu

  • Jasno, karseda umirjeno (nenapadalno) partnerju sporočite, da želite, da se neha vesti neprimerno (žaljive besede, grožnje, udarci).
  • Če ne neha, poskusite oditi iz prostora, v katerem sta.
  • Večkrat ponovite prvi in drugi korak.
  • Napredujta v novi veščini, da povesta bistvo, obnovita povedano, da se bolje razumeta, izražata strinjanje, sprejemata, da se v nekaterih delih ne moreta strinjati.

Želim vam obilo poguma in vztrajnosti za učenje boljših vzorcev komuniciranja in postavljanje mej neprimernemu vedenju. Razvijajte nove komunikacijske veščine, ki vnašajo v odnos razumevanje, podporo, rast in spremembo. Pri tem vam lahko pomagam s strokovnim znanjem tudi jaz.

dr. Nada Mirnik Trtnik, terapevtka