Koliko odločitev sprejmemo na racionalni podlagi in koliko na čustveni? Zakaj se včasih odločimo za neracionalne odločitve, kakšno vlogo igrajo čustva pri sprejemanju odločitev (tudi ko partnerji sprejemajo odločitve).
Ljudje vsak dan sprejemamo številne odločitve. Pri izbiranju in odločanju smo naravnani, da sprejemamo tiste najboljše, glede na številne okoliščine.
Ko sprejemamo odločitve, gremo skozi proces odločanja. Proces izbiranja dobrin manjše vrednosti se razlikuje od procesa izbiranja dobrin trajnih dobrin, kot je stanovanje.
Ljudje v življenju nujno potrebujemo bivalni prostor, v katerem živimo. Bivalni prostor sodi med nujne življenjske potrebščine, tako kot hrana, oblačila….
Izgradnja doma, renovacija doma, dozidave so ene izmed najpomembnejših življenjskih odločitev posameznikov, parov in družin. Običajno so redke odločitve v življenjskem procesu in posledično nimamo dosti izkušenj na temu področju. Kar pomeni, da se moramo učiti novih stvari, kako gremo skozi proces izbir do končnega izdelka. Odločitve vezane na stanovanje imajo dolgotrajni učinek, so izrazito finančno intenzivne, saj so običajno vezane na dolgoletno financiranje in imajo močno čustveno in osebno vlogo. Ljudje se z domom lahko močno poistovetimo in predstavlja za marsikoga kot podaljšek njegove identitete, predstavlja na nek način njegovo osebnost, status…
Namen preudarnega odločanja in izbiranja gradbinca je v želji, po maksimiranju koristi izbire tako za naročnika, kot za izvajalca. Ljudje si želimo sprejemati dobre odločitve, prave odločitve, s katerimi bomo zadovoljni. Ko izberemo eno možnost, se običajno dopovemo drugim možnostim in se želimo odločati prav. Ljudje ne maramo izgubljati in delati slabih odločitev.
Začetna faza procesa odločanja je sploh prepoznana potreba, želja po tem, da bi si želeli zgraditi stanovanje, ga renovirati, predelati, kaj dozidati.
Sledi iskanje potrebnih informacij, ki jih potrebujemo. Raziskati moramo, koliko si lahko finančno privoščimo porabiti za željeni projekt, v kakšnem časovnem okvirju, raziskati možnosti kakšne vrste strokovnjakov, dokumentov potrebujemo. Zbiramo informacije o gradbincih in arhitektih. Se posvetujemo, pridobimo predračune, potrebne podatke, ki jih potrebujemo. Številne informacije lahko že imamo v svoji banki spominov, saj smo se lahko že sami v preteklosti soočali z izbiro gradbinca, lahko smo slišali kaj od bližnjih, ki so šli skozi podoben proces ali pa smo si že v preteklosti kaj prebrali na temo izbiranja gradbinca.
Pogosto v začetni fazi iščemo informacije v svojem okolju, povprašamo sorodnike, znance, prijatelje, sosede, ki so imeli v kratkem podobne izkušnje. Pozitivne informacije s strani oseb, ki jim zaupajo imajo veliko moč v procesu odločanja. Če nam informacije o ponudnikih gradbenih storitev iz našega spomina in ožjega okolja ne zadostujejo, jih iščemo tudi po spletu, obišče trgovine z gradbenim materialom in tam povpraša po izvajalcih … Tekom zbiranja informacij posameznik zbira različne ponudbe. Na osnovi ponudb, pisnih ali ustnih presojamo različne zbrane možnosti. Presojanje možnosti je proces, v katerem sami pri sebi ali pa v pogovoru s partnerjem ali drugimi tehtamo, primerjamo različne zbrane možnosti. Pri sebi in v dialogu z ponudniki ocenjuje, kateri izvajalec mu bo zagotovil največje koristi , glede na njegova pričakovanja, potrebe in pri katerem bo imel najmanj zapletov. Proti koncu procesa izbiranja izločamo manj ustrezne ponudnike in izbiramo najboljšega gradbinca. Sledi odločitev za točno določenega gradbinca. Z izbranim gradbincem speljemo zastavljeni projekt gradnje. Ko se posameznik ali par odloči za izbiro točno določenega gradbinca, in se začne proces izvedbe, tehtamo svojo izbiro iz vidika same izvedbe, sodelovanja in našega zadovoljstva. Našo izbiro presojamo ali smo zadovoljni, manj zadovoljni ali nezadovoljni in razočarani. Čemur pravimo poizbirno vrednotenje tekom samega procesa gradnje in po končanem projektu.
Ker gre pri gradbenih delih običajno za visoke zneske in za odločitve, ki imajo dolgoročne posledice, in morebitne napake težje popraviš, mora posameznik v procesu odločanja izbire gradbinca dobro pretehtati možnosti, si vzeti več časa za logično razmišljanje in prepoznavanje svojih čustvenih vzgibov. Na naše izbire vpliva naša racionalna presoja informacij in pogosto tudi drugi, čustveni, neozaveščeni motivi.
Na naš proces odločanja pri izbiri storitev ali dobrin večjih vrednosti, ki imajo trajnejši učinek, vpliva naš racionalni proces odločanja in naši psihični procesi in dejavniki. Pogosto mislimo, da se odločamo racionalno. Ne razmislimo in raziščemo pa čustev, ki igrajo v procesu odločanja močno vlogo. Nekatere raziskave ugotavljajo, da imajo čustva pri naših izbirah in odločitvam večji vpliv kot razum.
Pri oblikovanju doma ima vsak svoja pričakovanja, ki jih omejujejo finančna razpoložljivost, gradbene zmožnosti in vizualne predstave.
Ko sprejemate odločitve glede gradnje, prenove in izbora gradbinca, si vzamite dolj časa za presojanje. Izbirajte tudi s pomočjo lista in kulija. Pišite si vaše želje, pričakovanja, morebitne težave. Pišite si kaj hočete in česa nočete. Več časa kot si boste vzeli racionalnemu razmišljanju vi sami in skupaj z vašimi člani gospodinjstva, boljše odločitve boste sprejeli, bolje boste pripravljeni. Manj kot ste pripravljeni, manj kot sami razmislite, večjo težo prepustite čustvenemu odločanju. Kar pa je lahko slabo, impulzivno. Čustvenemu odločanju se pogosto prepuščamo, ko smo negotovi, neodločni, zmedeni in si ne vzamemo dovolj časa, da bi proučili prioritete. Čustveno odločanje je hitrejše in lažje. Pogosto pa slabše.
Zavedajte se, da je proces izbiranja arhitekta, gradbinca in tudi celoten projekt izgradnje stanovanja ali obnove stresen, zahteven proces. Potreben preudarnosti, razmisleka.
Čeprav je odločanje za izgradnjo doma ali renovacijo doma, velik življenjski projekt, z velikim finančnim vložkom, za katerega morajo pogosto naročniki delati mnogo let, pogosto odplačevati kredit še veliko let po izdelavi ali nakupu doma, se še vedno številni odločajo za tako veliko odločitev pretežno na osnovi čustev in premalo na racionalni podlagi. Ocenjujejo, da naj bi še vedno 80% odločitev sprejetih pretežno na podlagi emocij, na katere vplivajo psihološki dejavniki. Psihološki dejavniki pa zavzame pomembno mesto, ker se na nakupni proces premalo racionalno pripravimo.
Pri presojanju možnosti upoštevamo številne racionalne vidike, ki jih presojamo, ocenjujemo glede na kriterije kot so:
- Tehnični: videz izdelkov izvajalca, zanesljivost izvajalca glede na priporočila, forume, videno in povedano s strani drugih strank, kakovost.
- Ekonomski: cena storitve, cena materialov, končna cena, morebitni drugi dodatni stroški, popusti…in seveda finance, ki jih ima naročnik na voljo za projekt.
- Socialni: družbena pripadnost, moda…
- Osebni: samopodoba izvajalca, kako deluje gotovo, prepričljivo in samopodoba naročnika, ali čustveno verjame, da bo izvajalcu lahko povedal svoje mnenje, da bo upoštevan, da bosta lahko komunicirala na vključujoč način… morala (npr. če kje zasledimo, da je bil izvajalec vpleten v tvegane, nelegalne posle ali da je koga ogoljufal…), čustva zaupanja/nezaupanja ki jih doživlja ob odločanju in stiku z potenicalnim gradbincem, potreba po potrjevanju, tveganja,
Ker imajo čustva zelo močno vlogo pri naših odločitvah, na našo podzavest pri izbirah vplivajo mnoga neracionalna prepričanja, kot so na primer:
- Prepoznavnejši gradbinci, za katere smo večkrat slišali, ali jih kje zasledili (revije, oglasi, splet, znanci) verjamemo, da so boljši, kakovostnejši… Lahko so res. Lahko pa več vlagajo v promocijo.
- Zunanji videz izdelkov gradbinca, ki ga posameznik presoja, lahko izgleda navzven zelo lep. In če je lep, mislimo da je tudi kvaliteten, ne pomislimo na številne skrite napaka, ki jih lahko in trajnostna kvaliteta, funkcionalnost,
- Besedna obljuba gradbinca, da ni problema, da oni delajo zelo kvalitetno, da bodo na svoje stroške odpravili vse skrite napake, ki pa nimajo pisnega epilogo in ko se kaj zakomplicira, lahko izginejo in ne odpravijo napak. A ljudje močno zaupamo besedam in samozavestni predstavitvi ponudnika.
- Tržna prepričanja, da imajo večji gradbinci, bolj ugodne cene, kot manjši.
- Razmerje med ceno in kakovostjo, da so dražji izdelki tudi kakovostnejši. Pa ni vedno tako.
- Pozitivna priporočila oseb, ki jih poznamo, spoštujemo in cenimo močno vplivajo na naše izbire, saj nam zbujajo občutek zaupanja. Še zlasti če imajo dosti znanja iz področja, na katerem mi sprejemamo odločitve.
- Na naše izbire vpliva tudi fizična privlačnost, prvi vtis ki ga dobimo ob pogovoru iz potencialnim izvajalcem. Privlačni dražljaji so bolj prepričljivi in imajo pozitivnejši vpliv na izbiro kot povprečni vtisi.
- Izdelajte si seznam prioritet, kaj vam je pomembno pri vašem stanovanju, vaše prioritete in kaj vam je pomembno pri gradbincu. Naredite si tudi seznam, česa nočete.. Posledično boste bolj vedeli kaj hočete in česa nočete. Pretehtajte močne točke potencialnega gradbinca in tudi njegove šibkosti. Pogosto ljudje hočemo videti samo koristi, nočemo izgub, zapletov. A v paketu pride običajno vse. Zato je pri izbiri pomembno tudi sposobnost gradbinca, da prizna svoje morebitne napake in skupaj z vami išče rešitve. Zato ga povprašajte tudi o njegovih spodrsljajih in učenjih tekom let njegovega poslovanja v gradbeni branži.
- Emotivne zablode se dogajajo, ko se prepuščamo občutkom in se odločamo samo na osnovi občutkov, pod vplivom prvega vtisa.
Na primer:
- Hočete, da je gradnja gotova v enem letu, nočete da se zavlačuje. Zato povprašajte gradbinca o časovnici izvedbe del, koliko drugih projektov ima odprtih, kakšno ima delavno silo zaposlenih, ali drugih podizvajalcev.
Kaj vse bi lahko vplivalo na izbor določenega gradbinca ali arhitekta?
Povprašajte gradbinca o njegovih referencah, komu vse je v zadnjih treh letih gradil hišo ali renoviral stanovanje. Če lahko, poglejte njihove gradnje, povprašajte prejšnje naročnike o dobrih plateh sodelovanja in izzivih sodelovanja, kako so bili z njihovim delom, sodelovanje zadovoljni, nezadovoljni. Povprašajte jih, če so bili terminsko dosledni, če so skomunicirali vnaprej morebitne zamude, ali so samo zavlačevali brez razlage. So se držali dogovora glede izvede, cen, terminov. Kaj je šlo narobe. So skrbeli za ustrezni red in čistočo, da so ustrezno zaščitili, urejali gradbišče. Kako je bilo glede hrupov in odzivov s strani sosedov.
Ali imajo ustrezno mrežo podizvajalcev?
Na list papirja napišite za – proti argumente in podobno, ki vam pomaga razumeti vaš proces odločanja za določenega gradbinca, izvajalca in poiskati optimalno odločitev.
Sprožilci, ki vplivajo na nastanek potrebe po nakupu nepremičnine, ali spremembe obstoječe so:
- Selitev od doma, od staršev na svoje, sam ali pa skupaj s partnerjem.
- Odločanje za otroka, rojstvo otroka, več otrok, to spremeni potrebe glede prostorskih potreb.
- Zaposlitev za nedoločen čas, posledično kreditna sposobnost in želja po svojem stanovanju.
- Ločitev in posledično potreba po dveh ločenih enotah, kjer bosta bivša partnerja lahko bivala sama ali z otroki po razhodu.
- Prazno gnezdo, ko otroci odidejo po svoje in si par želi preseliti v manjšo bivalno enoto.
- Nekateri s staranjem želijo pritlično stanovanje, kjer jim bo lažji dostop, brez stopnic.
- Želja po novem.
- Propadajoča nepremičnina, ki je nima smisla več obnavljati…
- Boljši ekonomski status in posledično možnost po bolj luksuznem stanovanju, ki jim da večji občutek moči, ugleda…
- Nakup nepremičnine kot naložbo, investicijo.
- Zunanji motivacijski dejavniki, da se oseba lahko pokaže navzven pred drugimi, da ima občutek, da je pridobil s posedovanjem neke nepremičnine nek ugled, veljavo, status…
Čustva v procesu odločanja za izgradnjo doma ali renovacijo
Posameznik, par ali družina ki se odloči za izgradnjo doma ali renovacijo se sooča z mavrico čustev. Najprej je vznemirjenje, veselje ob misli, da bi si priskrbeli novi dom ali preuredili obstoječega. Pridejo pa tudi strahovi in negotovosti v povezavi z financami, koliko vložiti, kaj dodati, čemu se odpovedati. Potrebujete pogum, motivacija in zavzetost pri iskanju lokacije, arhitekta in gradbinca, pri izdelavi idejne zasnove in izdelavi konkretnih načrtov ter kasneje izvedba. Pri izbiranje posameznih tisočih večjih in manjših vgradnih elementov kot so gradbeni materiali, talne obloge, gretje, dizajn, materiali za strehe, vrata, okna… in pri izbiri vsakega kosa pohištva posebej, vsaka izbira zahteva presojo, tehtanje med večjimi in manjšimi koristmi…kar je naporno in frustrirajoče Naročnik se mora v procesu odločati za številne izbire, kar pa je lahko stresno, vzbuja veliko negotovosti in potrebe po raziskovanju, posvetovanju in sprejemanju odločitev.
Menim, da je res pomembno pri izbiri gradbinca, da mu lahko zaupate, da ga lahko pri številnih izbirah povprašate in tudi drugje iščete ustrezne informacije, saj pogosto potrebujete pri izbirah tudi razumevanje, kaj posamezna izbira pomeni v funkcionalnemu smislu, finančnemu smislu, potrebah po nadgradnjah storitve, uporabnosti in občutku zadovoljstva ob uporabi.
Izgradnja in renovacija doma zahteva tudi veliko mero potrpežljivost, tako na vaši strani kot na strani izvajalcev. Včasih pa je treba zaradi neizpolnevanja pogojev (kvalitete dela, časovnih rokov, neplačila), delno ali v celoti odstopiti od dogovora.
Želim vam obliko poguma pri odločanju za obnovo, dozidavo, nakup ali izgradnjo nepremičnine. V procesu prenova lahko pride do številnih čustvenih stisk v posamezniku, med partnerjema, v tem primeru si lahko pomagate s pomočjo psihoterapevta, ki vam pomaga predelati čustvene stiske, ki jih doživljate.
Nada Mirnik Trtnik, psihoterapevtka
Literatura:
Bijaya K. Shrestha (2010), Shrestha, B. K., (2010): Preskrba s stanovanji v dolini Katmanduja: javne in zasebne pobude. Urbani izziv, 21(2), str. 16–26. DOI: 10.5379/urbani-
-izziv-2010-21-02-002
Ličar Dušan, 2012, Psihološki dejavniki nakupa nepremičnin v Sloveniji, magistrstka nalog
