Na naše dojemanje sebe tako v otroštvu kot v odraslosti vplivajo različni dejavniki. Bolj kot se v življenju počutimo spoštovani, cenjeni, vredni in bolj kot imamo potrebno spodbudo, podporo in možnosti za delovanje, bolj si zaupamo, raje se imamo. Bolj kot smo bili zavrnjeni in večkrat kot smo dobivali sporočila, da nismo vredni, da nismo dovolj dobri, več kot je bilo kritike in zapuščenosti, manj kot smo si upali nadaljevati neko delo kljub izzivom, manj kot smo imeli podpore, slabšo podobo o sebi imamo.
Otrok in odrasel, ki je deležen telesnega nasilja in sramotenja, se počuti v sebi slabo, nevredno. Prav tako ima otrok in odrasel, ki ima ob bližnjih občutek, da je odveč, da ga zanemarjajo, da je breme, posledično slabo mnenje o sebi. Pogosto sta v alkoholičnih družinah prisotna nasilje in zanemarjenost.
V življenju nimamo vsi istih izhodišč za uspeh, saj izhajamo iz različnih družin. Na terapiji spremljam Majo – njeni starši so se ločili, ko je bila stara osem let. Oče je alkoholik, oba starša živita v najetih stanovanjih in obremenjujeta odraslo hčer z različnimi težavami, saj sta leta razvijala vzorec druženja s pogovori o težavah. Hčerki tako ne moreta dati ustrezne podpore in poguma za napredovanje v življenju.
Pojavi se mi podoba Lane, prav tako odrasle hčere zasvojene mame. Njen oče je bil uspešen poslovnež in Lana ima v očetu trdno oporo, kako se uveljaviti v svetu, kako biti pogumen, kako sprejemati neuspehe in iti naprej. Ko mi Lana na terapiji pove, da jo mož vara, doda, da mu je postavila jasne meje. Ima dobro finančno varnost, saj je lastnica nekaj nepremičnin, ki jih je dobila po očetu, in dobro plačano službo.
Že v osnovi imata Maja in Lana različno samopodobo, boljše razmere za življenje pa ima Lana. Majo spodbujam, da je ponosna na vsak korak, ki ga naredi na poti proti pogumu, sprejemanju odgovornosti in zaupanju vase. Prav tako hrabrim Lano. Vsaka ima svoje izzive, zaradi katerih je poiskala terapevtsko pomoč, in obema pomagam, da naredita korak naprej.
Tudi vi lahko naredite korak naprej v dojemanju samih sebe in svojih spretnostih na različnih za vas in vaše odnose pomembnih področjih.
Razvijajmo veščino boljšega postavljanja mej, da se počutimo telesno in čustveno varni. Razvijajmo navado, da smo sami sebi najboljši prijatelji. Hkrati delajmo korake naprej pri razvijanju sposobnosti druženja, napredovanja. Če imamo občutek pripadnosti in sposobnosti, lažje zaupamo vase, kot če nas je strah, da nas bodo drugi prizadeli, se nam posmehovali. Priskrbimo si podporo dobrega psihoterapevta in družbo ljudi, knjig, ki nam pomagajo krepiti občutek varnosti, zaupanja vase in v druge.
Pogumno naprej v boljšo samopodobo in lepše življenje!
dr. Nada Mirnik Trtnik, psihoterapevtka
Psihoterapija Odnos, Ljubljana
