Samopodoba je podoba, ki jo ima vsak o sebi – kako se vidi in kako misli, da ga vidijo drugi. To je neke vrste odnos do sebe, notranji občutek, kako se doživljamo in kako se gibamo na osi med doživljanjem sebe kot vrednega oz. dovolj dobrega ter doživljanjem sebe kot nevrednega oz. ne dovolj dobrega.
Če pogledamo samopodobo podrobneje, ugotovimo, da je sestavljena iz različnih področij. Na nekaterih delih imamo lahko dober občutek o sebi, na drugih pa smo nezadovoljni. Glede na to, kako se doživljamo in kako vidimo, da nas vidijo drugi, se na določenih področjih izpostavljamo, raziskujemo in razvijamo ali pa se izmikamo.
Deli naše podobe o sebi se nanašajo na to, kako gledamo na svoje telo, kondicijo, veščine druženja, intelektualne sposobnosti. V odnosih je pomemben tudi naš pogled nase kot na spolno bitje. Drugi deli samopodobe pa so povezani z našim dojemanjem telesne podobe in telesnih sposobnosti – se vidimo kot simpatični, grdi, lepi? Kako se vidimo na področju telesnih spretnosti – smo dobri, slabi ali povprečni v športu, ročnih delih?
Ljudje smo družbena bitja in del naše podobe o sebi se kaže tudi s spretnostmi druženja, povezovanja z drugimi. Nekateri so dobro razvili svojo samopodobo kot družabnega bitja in se radi družijo tako z moškimi kot ženskami, znajo povabiti, znajo postreči, znajo kupiti darila, znajo iti na obisk. Nekateri se dobro znajdejo v manjši ali večji druščini, drugi ne marajo večje družbe in so raje v manjših skupinah ali le z enim človekom.
V partnerskih odnosih je pomembna podoba o sebi kot o spolnemu bitju. Nekateri so dobro razvili spolno samopodobo in sprejemajo sebe kot spolno bitje in svoje intimne dele telesa. Lahko se pogovarjajo o spolnosti, dotikih, ki so jim bolj prijetni, in tistih, ki jih ne marajo. Poznajo svoje in partnerjevo telo, raziskujejo drug drugega in pri tem spoštujejo meje in potrebe obeh vključenih. Nekateri pa so zelo zatrti glede spolne samopodobe in je to zanje še vedno tabu, o katerem se ne pogovarjajo, temu delu sebe in drugih se izogibajo in svoje spolne samopodobe ne razvijajo. Nekateri so bili žrtve spolnih travm in jih je to zaznamovalo.
Tudi intelektualne sposobnosti so del naše samopodobe. Naša prepričanja, ali se imamo za pametne, neumne, povprečne, so nastajala vse življenje in na podlagi odzivov v šolskem in domačem okolju. Ali zaupamo, da smo bistri, vztrajni in da se lahko naučimo česarkoli, kar nas zanima, ali temu delu sebe ne zaupamo in se izogibamo branju knjig, učenju, preizkušanju novih stvari in napredovanju?
Navzven je opazna tudi naša samopodoba glede izražanja, komuniciranja. Kako smo se razvili na področju govornega izražanja, oblikuje našo podobo o sebi. Ali radi govorimo in hitro povemo, kar mislimo, ali se raje skrijemo, potuhnemo in nam je to strašljivo ter je ta del nas, ki je povezan s pogovarjanjem in izražanjem svojega mišljenja, zelo nerazvit? Komunikacija je naučena veščina in s sporazumevanjem gradimo odnose. Imamo nekatere nefunkcionalne vzorce komuniciranja in nekatere bolj funkcionalne, ki smo se jih naučili s posnemanjem, opazovanjem, uporabljanjem. Komunikacija vpliva na naše intimne odnose in vpliva na naše dojemanje, ali smo družabni ali nismo, ali smo zaželeni ali nismo. V družbi največ pozornosti pritegnejo nase tisti, ki so se razvili na tem področju in lahko govorijo na glas, prenesejo pozornost ljudi, znajo izražati svoje mnenje.
Raziščemo lahko še svojo podobo glede denarja, partnerstva, starševstva, umetnosti, zaupanja v lastni čustveni svet in tako naprej.
Koliko smo določene dele sebe razvili in kako jih vidimo, je odvisno od tega, kako nadarjeni smo na določenih področjih, ter od naše notranje volje in vztrajnosti, prebojnosti.
Na nekaterih področjih smo zadovoljni, na nekaterih delih dojemanja sebe in svojega delovanja navzven, pa bi radi delali še preboje, napredke. Veliko lahko naredomo sami, pri naši rasti pa nam lahko pomagajo psihoterapevti, couchi, mentorji, ki so se na določenih področjih, kje imamo mi manjko, uspeli bolje razviti in so nam lahko v podporo.
Pogumno naprej, veliko ste že naredili in ste lahko zadovoljni. Življenje pa je izziv, zato se soočimo z njim in delajmo premike naprej.
dr. Nada Mirnik Trtnik, psihoterapevtka
Psihoterapija Odnos, Ljubljana, 031 371 143
