fbpx
SOČUTJE: REŠITEV ZA STRES in ZMANJŠANJE ANKSIOZNOSTI

Generalizirana anksioznost velja za eno najbolj pogostih psihičnih motenj. Pri človeku povzroča stalno zaskrbljenost, napetost in tesnobnost. Te lastnosti človek izkusi večkrat v življenju, problem pa nastane, če težave postanejo tako hude, da ovirajo naše vsakdanje delovanje.

Po mnenju Jamesa R. Dotyja, ameriškega nevrokirurga, k temu danes največ pripomorejo stresorji sodobnega načina življenja. Elektronski aparati, vse več osvetljevanja na račun teme, hitrejši tempo življenja tako doma kot v službi itd. negativno vplivajo na naš živčni sistem, krvni pritisk ter postopoma privedejo še do ostalih telesnih simptomov, kot so npr. glavoboli in migrene. Po mnenju psihologa Paula Gilberta pomemben kamenček v mozaiku anksioznosti prispeva tudi naše vse večje samoocenjevanje in samokritika. To pa vodi k novemu problemu: stresu. Stres, ki prav tako obremeni tudi naše telo, pa nas naredi ranljive in nemočne, naredi nas hrano za ljudi, ki želijo manipulirati z nami.

Najnovejše raziskave kot eno od glavnih orodij proti stresu poudarjajo – sočutje, v povezavi z avtogenim treningom, vedenjsko kognitivno terapijo, psihoterapijo … pomagajo pri zmanjšanju anksioznosti.

Ko smo pod stresom, naj izrazimo sočutje do sebe tako, kot bi ga izražali do našega najboljšega prijatelja. Do sebe naj ravnamo skrbno, lepo in pazimo nase. Sami si lahko tudi pomagamo takole:

  • začnimo z nekaj globokimi vdihi, da se sprostimo;
  • rečimo si, da je dogodek pač dogodek in da vse naše trpljenje izhaja iz čustev, ki jih mi dodelimo temu dogodku;
  • vedimo, da v takih stvareh nismo sami; da vsi na nek način trpijo, npr tudi naš tečni šef.

Pogosto pridejo na psihoterapijo ljudje, ki so tesnobni, ali pa se je tesnoba razbohotila in jih ujela v panične napade, obsesivno  kompulzivne načine ponavljajočega razmišljanja ali ponavljajočih vsiljenih vedenjskih ritualov (pretirano umivanje rok, oziranje nazaj …).

Na individualni psihoterapiji naslavljamo in razbremenjujemo nakopičena negativna čustva, se s pomočjo nekaterih dobrih vaj iz vedenjsko kognitivne terapije učimo sprejemati anksiozne misli in jih preverjati ter preusmerjati.

Viktor Frankl: pravi »Človek se mora vsak trenutek zavedati, da sicer ne more vplivati na okoliščine, ima pa toliko svobode, da lahko do njih zavzame stališče« V tem je naša svoboda, ki poteka med sprožilcem in našim odgovorom nanj.

Premišljenost: namesto takojšnjega napada nase, se premišljeno vprašajmo: Kaj čutim?

Vseobča človečnost: trpljenje je skupno vsemu človeštvu. Vse je dobro, nihče ni popoln.

Prijaznost do sebe: »zasujmo« se s prijaznimi besedami, morda (komur uspe) tudi z objemom!

Z ljubeznijo!

dr. Nada Trtnik, psihoterapevtka

031 371 143

Vir: https://www.psychologytoday.com/intl/blog/your-personal-renaissance/201908/research-reveals-surprising-solution-anxiety