Poletje je čas, ko se narava umiri, sonce pogosteje pogleda skozi okna in se v nas prebudi hrepenenje po oddihu. A dopust ni zgolj logistična naloga, ki zahteva izbiro destinacije, iskanje prostih terminov in usklajevanje urnikov. Je tudi čustveni proces. Odpira vrata prepričanjem, ki jih nosimo o sebi, o tem, kaj si zaslužimo, koliko smo vredni, in seveda koliko si lahko privoščimo. V tem članku bomo pogledali, kako se v trojčku dopust, denar in odnosi skriva mnogo več kot le letna pavza.
Ko dopust ni le vprašanje urnika, ampak samopodobe
V terapevtski praksi pogosto opazim, da dopust postane priložnost in hkrati izziv za prepoznavanje lastne vrednosti. Nekateri ljudje načrtujejo dopust lahkotno in z veseljem. Za njih je to naraven del življenja. Spomnim se Valterja, ki mi je razlagal, kako so že v njegovem otroštvu z družino vsako leto šli na morje, izlete v Pulo, Beograd, celo na Dunaj. Njegovi starši so mu preko teh dopustov podarili pomembno sporočilo: vredno je izstopiti iz vsakdana, doživeti nekaj novega, raziskovati svet, si vzeti čas zase in za bližnje. To mu je ostalo. Ko je postal odrasel, je z lahkoto načrtoval potovanja in jih doživljal kot nekaj samoumevnega.
Z njegovo partnerko Ano pa je bilo drugače. Njeno otroštvo ni poznalo dopustov. Živela je v pomanjkanju, nekaj let tudi pri rejniški družini. Denar je bil vedno vir skrbi, dopust pa nedosegljiv luksuz. Ko je odrasla, jo je ob vsakem načrtovanju dopusta zajela krivda – najprej zaradi stroškov, potem zaradi časa, ki bi ga porabila ‘le zase’. Sčasoma sta se z Valterjem naučila pogovarjati. Spoznala sta, da za njuno skupno dobrobit ni ključno, da imata enake predstave o dopustu, temveč da zmoreta drug drugega slišati, razumeti, in v pogovoru zgraditi nekaj novega. Nekaj, kar je za oba dovolj dobro.
Denarna osebnost na dopustu
Naša prepričanja o denarju se še posebej močno pokažejo prav pri načrtovanju dopusta. V partnerskem odnosu to pogosto pomeni, da se srečata dve zelo različni logiki porabe.
Varčevalec bo želel dopust načrtovati tako, da bo izkoristil vse akcije, popuste, rezerviral dovolj zgodaj, izbral cenejše prenočišče. Zanj pomeni dopust finančni izziv, zato ga bo hotel izvesti “učinkovito”.
Zapravljivec, nasprotno, doživlja dopust kot nagrado, kot čas, ko si končno lahko nekaj privošči. Ne bo ga skrbelo, če bo izbral dražji hotel, če bo vsak dan jedel v restavraciji, če bo investiral v doživetja. Zanj dopust ni strošek, ampak užitek.
Tvegavec se bo pogosto odločil impulzivno. Naenkrat bo kupil letalsko karto, brez da bi razmislil, ali si to ta trenutek res lahko privošči.
Izogibovalec bo težko sploh odprl temo dopusta. Raje se bo umaknil, zamudil priložnosti ali čakal, da drugi odločijo namesto njega. Analitik bo do potankosti preštudiral vse opcije, primerjal vsako lokacijo, razmišljal, načrtoval – a morda prav zato zamudil spontanost in lahkotnost dopustovanja.
V vsakem od teh tipov se skriva nekaj lepega in nekaj, kar lahko postane ovira. Psihoterapevtski proces omogoča posameznikom in parom, da to prepoznajo, razumejo, in poiščejo nov prostor, kjer se potrebe obeh srečajo.
Ko partnerja ne najdeta skupnega jezika
Velikokrat pari pridejo v konflikt že ob vprašanju: »Kam bova šla?«. Eden si želi aktivne počitnice, drugi poležavanje na plaži. Eden bi šel v hotel s petimi zvezdicami, drugi bi šotoril. Eden bi porabil več, drugi bi varčeval. Pogosto so te razlike globlje kot zgolj v okusu, so tudi odraz otroštva, prepričanj, izkušenj, nezavednih ran.
Ena od mojih klientk, Irena, je na terapiji povedala, da si je od nekdaj želela potovati. A njen mož je bil vedno zadržan. Ko sva začeli raziskovati njegovo zgodovino, je pripovedoval, kako so bili doma prepričani, da je dopust nepotrebno razmetavanje. Njegov oče je denar raje prihranil, dopust pa preživljal doma na vrtu ali pri obnovi hiše. To je zanj postalo edino “pravilno”. In čeprav si je globoko v sebi želel sprememb, je doživljal velik notranji konflikt, ko je moral dati denar za nekaj, kar ni ustvarjalo materialnega učinka. Skupaj sta na partnerski terapiji raziskovala to napetost, ne zato, da bi eden zmagal, ampak da bi se oba počutila slišano in varno. In to jima je odprlo vrata k povsem novemu doživljanju dopusta.
Dopust ni tekmovanje, ampak prostor za stik
Pogosto imamo občutek, da moramo na dopustu “nekaj pokazati”, sebi ali drugim. Da moramo biti lepi, vznemirljivi, fotogenični, vredni objave. A dopust ne rabi biti popoln. Njegova vrednost je v tem, da si vzamemo čas, za telo, za dušo, za odnose.
Tudi samski se pogosto znajdejo pred izzivom, kako si osmisliti dopust. Omejujoča prepričanja, kot so: “Brez zveze je hoditi sam, vse je predrago, ne bom užival/a brez družbe”, jih pogosto ustavijo. A ravno dopust je lahko čas, ko se začne negovati nova pot samozaupanja. Ne gre za to, da vse opravimo sami, ampak da si dovolimo narediti nekaj zase, tudi če je to le dan ob reki, obisk razstave, vikend oddih.
Ko si posameznik dovoli stopiti iz cone udobja, si začne graditi novo dopustniško samopodobo. Z vsako pozitivno izkušnjo utrjuje notranji občutek, da zmorem, da je vredno, da imam pravico do tega.
Krivda kot tihi spremljevalec dopusta
Mnogi ljudje čutijo krivdo, ko si privoščijo dopust. V ozadju so različna sporočila, kot so, da si ne zaslužijo počitka, da je to luksuz, da bi morali takrat delati, da bodo drugi ljubosumni. Včasih je v igri tudi občutek, da brez njih stvari ne bodo šle naprej, da so nezamenljivi. In včasih, da jim bo narava to “uživanje” nekako vzela nazaj skozi bolezen, težave, stroške.
Psihoterapevtski proces omogoča, da te notranje glasove prepoznamo in jim damo prostor. Ko se vprašamo, čigav glas slišimo v sebi, je to od mame, očeta, družbe, notranjega kritika, in takrat lahko zavestno, vztrajno začnemo graditi drugačen notranji dialog.
Dopust je lahko tudi vaja zaupanja. V to, da bo dovolj. Da nismo neodgovorni, če si vzamemo čas za počitek. Da bo delo počakalo. Da življenje ne izgine, če za trenutek ne delamo. In da lahko iz dopusta pridemo bolj povezani s sabo in drugimi.
Ko dopust ni mogoč
Seveda je realnost mnogih tudi ta, da si letos dopusta finančno ne morejo privoščiti. Vendar to ne pomeni, da morajo popolnoma opustiti idejo počitka. Veliko je mogoče storiti z malo. Kratki izleti, obisk reke, gozdne poti, piknik na bližnjem travniku, branje dobre knjige na domačem balkonu. Pomembno je, da si čas osmislimo, da ne zdrsnemo v pasivnost, ki dolgoročno škodi samopodobi in duševnemu zdravju. Aktivnost, tudi majhna, krepi upanje, ustvarjalnost in občutek osebne moči.
Gradnja zavedanja in novih vzorcev
V partnerski ali individualni terapiji pogosto govorimo o dopustu kot simbolu širšega odnosa do življenja. Koliko si dovolimo. Kako sprejemamo različnost. Kako sodelujemo. Kako komuniciramo. Kako uravnavamo čustva, usklajujemo želje, postavljamo meje.
Sprememba je mogoča. Pari, ki se znajo poslušati, se učijo sodelovanja, razvijajo empatijo in se postopoma osvobajajo starih vzorcev. Tudi posamezniki. Ni nujno, da imaš ogromno denarja, da si lahko vzameš dopust. Pomembneje je, da se naučiš poslušati sebe in si dovoliti to, kar te nahrani.
Na poti k boljšemu odnosu do denarja in dopusta so ključni trije koraki:
- prepoznava svojih prepričanj,
- odprt dialog s seboj in partnerjem,
- in dovoljenje, da si nekaj privoščiš, z čim manj ali brez krivde.
Povabilo k rasti
Če se v tem zapisu prepoznaš, te vabim, da si dovoliš raziskati svoj odnos do denarja in dopusta globlje. Psihoterapija je prostor, kjer lahko to počneš varno, s spoštovanjem do vsega, kar si doživel/a in vsega, kar si želiš postati.
Vabim te, da se prijaviš na individualno ali partnersko psihoterapijo. Skupaj bomo raziskali tvoja notranja prepričanja, oblikovali nove vzorce in ti pomagali zgraditi življenje, ki ti bolj ustreza.
Za pare, ki si želite poglobiti razumevanje svoje dinamike, bo kmalu na voljo tudi delavnica »Odnos do denarja in denar v odnosih«, kjer bomo s pomočjo terapevtskega vodstva in praktičnih vaj raziskovali, kako nas denar povezuje in kje nas ločuje. Zainteresirani mi pišite na email dr.nada@odnos.org.
Zase ali za svojega partnerja lahko naročite tudi Nadine kartice za pare, ki med drugim vključujejo vprašanja, povezana prav z dopustom in denarjem in so super iztočnice za pogovor v avtu med potjo ali na plaži v družbi drug drugega.
Naj bo tvoj dopust, kjerkoli, kakršenkoli že bo, prostor za stik s sabo, z drugim, z življenjem.
Z ljubeznijo in podporo,
dr. Nada Mirnik
O avtorici dr. Nadi Mirnik
Dr. Nada Mirnik Trtnik je doktorica znanosti in specialistka zakonske ter družinske psihoterapije. S svojo strokovnostjo in toplino pomaga posameznikom, parom in družinam pri premagovanju izzivov ter izboljšanju medosebnih odnosov. Vodi tudi skupine za ženske, pare, samske in odrasle otroke alkoholikov. Njeno poslanstvo je ustvarjanje varnega prostora, kjer klienti lahko raziskujejo svojo notranjost in gradijo globlje, bolj avtentične odnose. Več o njenem delu in poslanstvu si preberite na povezavi 🌐 www.odnos.org/o meni/
