Mladostništvo je obdobje intenzivnih sprememb, polno izzivov in preizkušenj. V tem času se mladi soočajo z različnimi težavami, ki lahko vplivajo na njihovo učenje. Med najpogostejšimi so tesnoba, slaba samopodoba, strah pred neuspehom in pomanjkanje motivacije. Individualna in družinska psihoterapija igrata ključno vlogo pri premagovanju teh ovir ter izboljšanju učnih navad in uspeha.
Težave, s katerimi se mladi soočajo pri učenju
Mnogi mladostniki doživljajo tesnobo, zlasti v povezavi s šolskimi obveznostmi. Ta se lahko kaže kot strah pred testi, javnim nastopanjem ali celo vsakodnevnim sodelovanjem pri pouku. Tesnoba pogosto vodi v odlašanje, težave s koncentracijo in zmanjšano učinkovitost pri učenju.
Slaba samopodoba je še ena pogosta ovira. Mladi, ki dvomijo v svoje sposobnosti, se težje soočajo z izzivi in pogosto predčasno obupajo. Ta notranji kritični glas jih prepričuje, da niso dovolj dobri, kar zmanjšuje njihovo motivacijo za učenje.
Strah pred neuspehom lahko paralizira. Mladostniki se bojijo, da bodo razočarali sebe, starše ali učitelje, kar jih vodi v izogibanje situacijam, kjer bi lahko doživeli neuspeh. To lahko pomeni, da se izogibajo težjim nalogam ali celo opustijo določene predmete.
Pomanjkanje motivacije je pogosto posledica občutka preobremenjenosti ali nepovezanosti z učnim gradivom. V svetu, kjer so distrakcije na vsakem koraku, je ohranjanje fokusa na učenju lahko izjemno zahtevno.
Primeri iz prakse, kako psihoterapija pomaga pri odpravljanju omenjenih težav
V svoji praksi sem imela priložnost delati z mladostniki, ki so se soočali z omenjenimi izzivi. Ena izmed njih je bila dijakinja Ela, ki je obiskovala gimnazijo. Pred maturo je doživljala močne panične napade zaradi strahu, da ne bo dosegla dovolj točk za vpis na želeno fakulteto. Skupaj sva delali na umirjanju strahu, izvajali vaje za sprostitev in gradili zaupanje v njene sposobnosti. Sčasoma je Ela pridobila samozavest in uspela doseči svoj cilj – vpis na medicinsko fakulteto.
Drug primer je bil študent Jure, ki je odlašal z zaključkom diplomske naloge. Občutek preobremenjenosti in strah pred neuspehom sta ga paralizirala. Skozi terapijo sva razčlenila njegove strahove, postavila realne cilje in razvila načrt dela. S podporo in strukturiranim pristopom je Jure uspešno zaključil študij.
Tehnike in strategije za izboljšanje učnih navad
Pri delu z mladostniki uporabljam različne tehnike za izboljšanje njihovih učnih navad. Pomembno je, da se naučijo pravilno učiti. To vključuje vzpostavitev primernega prostora za učenje, kjer ni motilcev, kot so telefoni ali televizija. Spodbujam jih, da si že prejšnji dan ali na začetku tedna organizacijsko in psihično pripravijo načrt dela. To pomeni, da si določijo, katere naloge bodo opravili in kdaj, ter se mentalno pripravijo na izzive, ki jih čakajo.
Postavljanje jasnih, merljivih in dosegljivih ciljev je ključnega pomena. Namesto splošnih ciljev, kot je “naučiti se matematiko”, jih spodbujam, da si zastavijo konkretne cilje, na primer “rešiti pet nalog iz algebraičnih enačb”. To jim daje občutek dosežka in jih motivira za nadaljnje delo.
Pri zmanjševanju anksioznosti in odlašanja uporabljamo tehnike, kot so dihalne vaje, vizualizacija uspeha in pozitivne afirmacije. Pomembno je tudi krepiti zaupanje in doslednost. Redno spremljanje napredka in priznanje dosežkov, ne glede na to, kako majhni so, pomaga graditi samozavest.
Povezava med čustvenim stanjem in sposobnostjo učenja
Čustveno stanje močno vpliva na sposobnost učenja. Bolj kot so mladostniki umirjeni in samozavestni glede doseganja svojih ciljev, lažje se osredotočijo in predelujejo informacije. Ko si razdelijo učenje ali pisanje diplome v majhne, prebavljive enote, se izognejo občutku preobremenjenosti, kar povečuje njihovo učinkovitost.
V terapiji jih usmerjam v krepitev njihove moči. Spominjamo se, kaj vse so že dosegli, kako blizu cilja so, in jih spodbujam, da se znebijo strahu pred nedefinirano prihodnostjo. Pogosto ne vedo, kaj jih čaka po zaključku šolanja, kar povzroča tesnobo. Spodbujam jih, da se podajo v neznano, tako kot so se že, ko so se odločali za odhod na srednjo šolo ali fakulteto.
Individualna in družinska psihoterapija nudita mladostnikom orodja in podporo za premagovanje čustvenih in psiholoških ovir pri učenju. S pravilnim pristopom, tehnikami in strategijami lahko mladi razvijejo učinkovite učne navade, izboljšajo svojo samopodobo in samozavest ter dosežejo svoje akademske cilje. Kot terapevtka z dolgoletnimi izkušnjami na tem področju sem tu, da jim pomagam na tej poti.
Z ljubeznijo,
dr. Nada Mirnik Trtnik, psihoterapevtka
Psihoterapija Odnos