Ko tesnoba začne voditi življenje in odnose
Tesnoba je ena najpogostejših stisk, s katero se danes srečujejo posamezniki in pari. Veliko ljudi opisuje, da jih tesnoba ujame v povsem vsakdanjih situacijah, med čakanjem, na sestankih ali v odnosu s partnerjem, brez da bi razumeli, zakaj.
Veliko ljudi jo doživlja kot neprijeten občutek napetosti, nemira ali notranjega pritiska, ki se lahko pojavi brez jasnega razloga. Včasih pride nenadoma, drugič se počasi stopnjuje, pogosto pa človek sploh ne razume, zakaj se mu to dogaja.
Tesnoba ni samo občutek. Je tudi način, kako telo in um reagirata na situacije, ki jih doživljamo kot nevarne, negotove ali nepredvidljive. Problem nastane takrat, ko tesnoba začne voditi naše odzive, odločitve in odnose.
Veliko ljudi začne takrat iskati načine, kako se tesnobe čim hitreje znebiti. Nekateri se umaknejo, drugi iščejo pomiritev v hrani, alkoholu ali delu, tretji pa poskušajo imeti vse pod kontrolo. Na kratek rok to lahko pomaga, dolgoročno pa pogosto tesnobo še poglablja.
Kako se tesnoba sploh razvije
Tesnoba se zelo pogosto ne začne v sedanjosti, ampak ima korenine v preteklih izkušnjah.
Miha je na primer opisoval, kako ga zelo hitro preplavi tesnoba v situacijah, kjer mora čakati. Ko je čakal avtobus in ga ni bilo, je začutil močan nemir v telesu. Misli so postale napete, pojavila se je želja, da bi šel na pivo, ker bi ga to pomirilo.
Ko sva začela raziskovati, kaj se dogaja v ozadju, se je spomnil svojih otroških izkušenj. Po ločitvi staršev je bil vsak drugi vikend pri očetu in komaj je čakal, da se v nedeljo vrne k mami. Čakanje je bilo zanj zelo težko. Ure so se vlekle in občutek je bil, kot da ne more iz situacije.
Ko je očetu povedal, da si želi iti prej domov, se mu je oče posmehoval ali pa ga razvrednotil. Ni imel prostora, kjer bi lahko povedal, kako se počuti. Naučil se je, da mora to napetost držati v sebi.
Danes se podobna situacija ponovi, ko mora čakati. Telo reagira, kot da je ponovno v tisti stari situaciji. Tesnoba se pojavi hitro in intenzivno, čeprav je situacija objektivno povsem drugačna.
Tesnoba in iskanje olajšanja
Ko se pojavi tesnoba, človek zelo hitro začne iskati olajšanje.
Miha je opisal, da v trenutku, ko začuti tesnobo, začne razmišljati o pivu. V tistem trenutku ne razmišlja o posledicah. Ne pomisli, da se bo verjetno napil, da ne bo ostal pri enem pivu, da se bo naslednji dan slabo počutil ali da ga bo sram.
Vidi samo eno stvar, občutek olajšanja.
To je zelo tipičen vzorec pri tesnobi. Um se osredotoči na rešitev, ki bo hitro zmanjšala napetost. Dolgoročne posledice v tistem trenutku niso v ospredju.
Veliko ljudi ima podobne vzorce. Nekdo poseže po alkoholu, drugi po hrani, tretji po telefonu, četrti po delu. Vsem pa je skupno to, da želijo zmanjšati notranjo napetost.
Psihoterapija pomaga pri tem, da človek začne prepoznavati ta trenutek. Ne šele potem, ko je že reagiral, ampak že takrat, ko se tesnoba začne dvigovati.
Tesnoba v odnosih
Tesnoba pa se ne kaže samo v odnosu do situacij, kot je čakanje, ampak tudi zelo močno v odnosu do avtoritete, konfliktov in bližnjih odnosov.
Gregor, ki dela kot zdravnik, je opisoval, da postane zelo tesnoben na sestankih, ko njegov šef začne kričati. V tistem trenutku otrpne v sebi. Kot da se ustavi. V telesu začuti napetost, misli se zameglijo in ne zmore ničesar reči ali narediti.
Kasneje razmišlja, kaj bi lahko povedal, kako bi se lahko postavil zase, vendar v sami situaciji tega ne zmore. Ostane z občutkom nemoči in notranje napetosti.
Ko sva v psihoterapiji raziskovala, od kod prihaja ta odziv, je začel povezovati sedanje situacije s svojimi izkušnjami iz otroštva.
Opisoval je, kako sta se starša pogosto prepirala. Oče je ob tem večkrat postal zelo nasilen. Včasih so po stanovanju letele stvari, kričanje je bilo močno in nepredvidljivo. Gregor je kot otrok to nemočno opazoval in se bal, da bo oče udaril mamo.
V teh trenutkih ni imel nobene moči. Lahko je samo gledal in čakal, da se bo situacija končala.
Ta občutek nemoči se je ponavljal, dokler ni bil dovolj star, da je nekega dne stopil pred očeta in mu rekel, da če ne bo prenehal, bo on poskrbel zanj. To je bil zanj zelo pomemben trenutek, ko je prvič začutil, da lahko nekaj naredi.
Danes pa se v situacijah, ko šef kriči, v njem aktivira stari občutek ogroženosti. Telo reagira, kot da je ponovno v tisti situaciji iz otroštva. Pojavi se občutek, da je ujet in da nima možnosti, kako se zaščititi.
V psihoterapiji delava na tem, da začne ponovno razvijati občutek notranje moči in možnosti izbire.
Postopoma raziskujeva, kako se lahko v takih situacijah zaščiti. Včasih to pomeni, da zapusti sejno sobo, ko situacija postane preveč intenzivna. Drugič pomeni, da se obrne na kadrovsko službo ali druge nadrejene. Lahko pa pomeni tudi, da stopi do šefa in mu jasno pove, da ga bo vsakič ustavil, ko bo začel kričati.
Gre za proces, v katerem človek ponovno vzpostavlja občutek, da ima v situaciji izbiro in da ni več nemočen kot nekoč.
Tesnoba pa se v partnerskih odnosih pogosto pokaže še na drugačen način, skozi dvome, nezaupanje in strah pred izgubo odnosa.
Vanja opisuje drugačen obraz tesnobe v odnosu. V partnerskem odnosu z možem se v osnovi počuti varno in mu zaupa. Ko sta skupaj, nima občutka, da bi bilo v odnosu kaj narobe.
Težava pa se pojavi takrat, ko sta narazen. Če je partner nekoliko bolj odsoten, utrujen ali manj odziven, se v njej začnejo prebujati stari občutki. Pojavi se dvom, nemir in vprašanja o tem, ali je v odnosu vse v redu.
Ko sva raziskovali, od kod prihajajo ti občutki, se je spomnila izkušnje iz otroštva. Njena mama je varala očeta in Vanja je za to vedela. Kot otrok je nosila v sebi skrivnost, ki je bila pretežka za njeno starost.
Ob tem se je naučila, da lahko odnos, ki navzven deluje normalen, v sebi skriva nekaj drugega.
Danes se v trenutkih, ko partner ni povsem prisoten, aktivira ta stari občutek negotovosti. Čeprav v realnosti nima razloga za nezaupanje, telo in čustva reagirajo, kot da obstaja nevarnost.
V psihoterapiji delava na tem, da začne razlikovati med tem, kar se dogaja zdaj, in tem, kar pripada preteklosti. Uči se prepoznati, kdaj se aktivira stara izkušnja, in kako se lahko v teh trenutkih umiri.
Postopoma razvija več notranje stabilnosti in zaupanja, ne samo v partnerja, ampak tudi vase in v svojo presojo.
Kako tesnoba začne voditi življenje
Težava pri tesnobi ni samo v tem, da je neprijetna, ampak v tem, da začne usmerjati naše vedenje.
Miha bi lahko na primer začel vedno bolj izogibati situacijam, kjer mora čakati. Lahko bi začel pogosteje posegati po alkoholu, da bi umiril napetost. S tem bi na kratki rok zmanjšal tesnobo, dolgoročno pa bi jo še okrepil.
Gregor lahko začne na sestankih vedno bolj molčati, se umikati in izgubljati občutek lastne vrednosti. Njegova tesnoba se s tem ne zmanjša, ampak utrjuje.
Ko tesnoba začne voditi naše odločitve, se naš svet začne počasi ožati. Vedno več stvari se začne prilagajati temu, kako se izogniti neprijetnemu občutku.
Dobra novica
Tesnoba je nekaj, kar se da razumeti in postopoma spremeniti.
Ključno ni, da se je znebimo na silo, ampak da začnemo razumeti, kaj nam sporoča.
Ko Miha danes začuti željo po pivu, je bolj pozoren na to, kaj se dogaja v ozadju. Začne prepoznavati, da ne gre samo za željo po alkoholu, ampak za poskus regulacije tesnobe.
Ko Gregor začne razumeti svoje reakcije na sestankih, lahko postopoma začne iskati načine, kako ostati bolj prisoten v situaciji.
Psihoterapija pri tem pomaga ustvariti prostor, kjer človek lahko raziskuje svoje občutke, misli in pretekle izkušnje brez obsojanja.
Postopoma začne ločevati med tem, kaj se dogaja zdaj in kaj pripada preteklosti. S tem se začne zmanjševati tudi intenzivnost tesnobe.
Kdaj je smiselno poiskati pomoč
Če tesnoba postaja pogosta, če vpliva na odnose, delo ali vsakodnevno življenje, je smiselno poiskati pomoč.
Veliko ljudi dolgo poskuša samo obvladovati svoje občutke, vendar se pogosto znajdejo v istih vzorcih.
Psihoterapija lahko pomaga razumeti, zakaj se tesnoba pojavlja, kako je povezana s preteklimi izkušnjami in kako razviti drugačne načine odzivanja.
Tesnoba ni znak šibkosti. Pogosto je znak, da je v ozadju nekaj, kar potrebuje več razumevanja, prostora in podpore.
Ko človek začne to raziskovati, se lahko postopoma pojavi več miru, več jasnosti in več svobode v odnosu do sebe in drugih.
Tesnoba pogosto ni problem, ki ga je treba odpraviti, ampak signal, ki ga je treba razumeti. Ko ga začnemo poslušati, se lahko začnejo spreminjati tudi naši odnosi, odločitve in občutek notranjega miru.
Z ljubeznijo,
dr. Nada Mirnik, psihoterapevtka
O avtorici:
Dr. Nada Mirnik je doktorica znanosti in specialistka zakonske ter družinske psihoterapije. S svojo strokovnostjo in toplino pomaga posameznikom, parom in družinam pri premagovanju izzivov ter izboljšanju medosebnih odnosov. Vodi tudi skupine za ženske, pare, samske in odrasle otroke alkoholikov. Njeno poslanstvo je ustvarjanje varnega prostora, kjer klienti lahko raziskujejo svojo notranjost in gradijo globlje, bolj avtentične odnose. Več o njenem delu in poslanstvu si preberite na povezavi www.odnos.org/o-meni/
