Za terapijo sem se odločila po izredno težkem letu na vseh področjih, tako službenem, izobraževalnem kot tudi osebnem. Izguba sestre pa me je povsem zrušila in dejstvo, da takrat od partnerja nisem dobila dovoljšnje podpore, je stanje le poslabšala. To je bila pika na i, ki mi je dala vedeti, da moram poiskati pomoč in začeti stvari spreminjati.
Odkar sem na terapiji, sem veliko dosegla, saj sem prišla do novih pogledov na življenje. Bolj se zavedam, kaj je v moji moči in kaj lahko spremenim, česa ne morem. In bolj se osredotočam na to, kaj si v življenju želim doseči. In na tem delam. Žal ne gre tako hitro, kot bi si želela.
Na terapiji mi je všeč, ker tudi dobim širši pogled na določene dogodke, zadeve, okoliščine. Tako lahko začnem gledati na to z drugega zornega kota. Prav tako so mi zelo pomagale naloge, ki sem jih dobivala od terapevtke, saj so me zelo dobro usmerjale k razčiščevanju.