Kako se v odnosih reguliramo in zakaj napadamo, bežimo, zamrznemo ali ugajamo? Kako se učiti drugače?
V tem članku boste izvedeli:
- kako začeti graditi bolj zdrave načine regulacije;
- zakaj močno reagiramo v konfliktih;
- kaj pomenijo fight(bori se), flight (zbeži, umakni se), freeze (zamrzni) in fawn (ugajaj, prilagodi se) odzivi;
- kako prepoznati svoj prevladujoči način regulacije;
- kako naši vzorci iz otroštva vplivajo na odnose.
»Spet pretiravaš.« Stavek, ki ga partner izreče mimogrede.
A v drugem lahko sproži različne mešene odzive. Edni se odzovejo z navalom, jeze, drugi s tesnobo, tretji s popolnim umikom, četrti začne napadati.
So ljudje, ki se odzovejo na stavek »Spet pretiravaš« tako, da odidejo iz prostora, eni izbruhnejo v navalu jeze, začnejo napadati, postanejo tesnobi, se popolnoma umaknejo, utihnejo. Lahko se začnejo opravičevati, čeprav sploh ne vejo zakaj.
Na prvi pogled se zdi, da gre za vprašanje karakterja, osebnosti ali komunikacijskih veščin.
V resnici pa se v ozadju pogosto dogaja nekaj veliko globljega.
Naš živčni sistem ne reagira samo na to, kar se dogaja tukaj in zdaj.
Reagira tudi na vse, kar je nekoč doživel.
Na občutke zavrnitve.
Na kritiko.
Na ponižanje.
Na občutek, da nismo dovolj.
Na strah, da bomo ostali sami.
Ko smo v stiku s sabo in se počutimo dovolj varne, lahko razmišljamo, poslušamo in ostajamo povezani.
Ko pa naš živčni sistem zazna nevarnost, se pogosto vključijo avtomatski vzorci preživetja.
Ti vzorci niso nastali zato, ker bi bili šibki, pokvarjeni ali nezreli.
Nastali so zato, ker so nam nekoč pomagali preživeti.
Nekateri ljudje se branijo z napadom.
Nekateri pobegnejo.
Nekateri zamrznejo.
Nekateri začnejo ugajati.
Tem odzivom danes pogosto rečemo fight, flight, freeze in fawn odzivi.
Ne gre za zavestne odločitve.
Gre za avtomatske odzive živčnega sistema, ki skuša zmanjšati stisko in nas zaščititi pred bolečino.
Težava nastane takrat, ko ti vzorci začnejo voditi naše odnose.
Ko partnerja ne vidimo več takšnega, kot je.
Ampak skozi prizmo svojih ran, strahov in starih obramb.
Takrat ne reagiramo več na sedanjost.
Reagiramo na preteklost.
In prav zato se nekateri konflikti ponavljajo leta in leta, čeprav si oba partnerja želita bližine.
Ne borita se drug proti drugemu.
Borita se s svojimi notranjimi občutki nevarnosti.
Kaj se dogaja v telesu, ko močno reagiramo na izrečene besede ali neizpolnjena pričakovanja
Veliko ljudi pride na psihoterapijo z vprašanjem:
»Zakaj tako reagiram? Saj vem, da ni tako hudo.«
Ali: »Saj vem, da partner ni moj oče. Zakaj me potem tako vrže iz tira?«
Ali: »Saj vem, da ni mislil slabo. Zakaj sem potem eksplodirala?«
Pogosto predpostavljamo, da naj bi človek najprej premislil, nato začutil in potem reagiral.
V resnici je vrstni red pogosto ravno obraten.
Najprej zaznamo nevarnost.
Nato odreagira telo.
Šele potem skušamo razumeti, kaj se je zgodilo.
To se zgodi izjemno hitro. Včasih v delčku sekunde.
Partner na primer reče:
»V zadnjem času si veliko odsotna.«
Nekdo bo stavek slišal kot povabilo k pogovoru.
Nekdo drug pa kot kritiko.
Nekdo kot dokaz, da ni dovolj dober.
Nekdo kot opozorilo, da ga bodo zapustili.
Besede so enake.
Odzivi pa popolnoma različni.
Zakaj?
Ker ne reagiramo samo na to, kar slišimo.
Reagiramo tudi na pomen, ki ga naši možgani pripišejo situaciji.
Če ste bili v otroštvu pogosto deležni pogostih kritik, lahko partnerjeva pripomba zelo hitro sproži stare občutke sramu.
Če ste bili v preteklosti pogosto zavrnjeni, lahko en sam hladnejši pogled sproži strah pred zapuščenostjo.
Če ste morali doma ves čas spremljati razpoloženje staršev in paziti, da ne bi sprožili konflikta, lahko že manjše nestrinjanje v odnosu danes v vas prebudi močno tesnobo.
Telo si zapomni veliko več, kot se zavedamo.
Včasih se partnerja prepirata zaradi posode, denarja, spolnosti ali vzgoje otrok.
Pod površjem pa se pogosto skrivajo veliko globlja vprašanja:
»Sem pomemben?«
»Sem vreden ljubezni?«
»Me vidiš?«
»Lahko računam nate?«
»Bom ostal sam?«
Ko naš živčni sistem zazna nevarnost, se začne pripravljati na zaščito.
Srce začne hitreje biti.
Dih postane plitkejši.
Mišice se napnejo.
Pozornost se zoži.
Težje poslušamo.
Težje razmišljamo.
Težje čutimo drugo osebo.
V tistem trenutku postane zaščita pomembnejša od povezanosti.
Zato partner, ki nas ima rad, v trenutku konflikta pogosto ni več videti kot zaveznik.
Naš živčni sistem ga začne doživljati kot grožnjo.
Takrat se pogosto vključijo avtomatski vzorci.
Nekdo napade.
Nekdo pobegne.
Nekdo zamrzne.
Nekdo začne ugajati in se prilagajati.
Vsi ti odzivi imajo skupen namen.
Zmanjšati stisko.
Zaščititi nas pred bolečino.
Težava je, da strategije, ki so nam nekoč pomagale preživeti, v odraslih odnosih pogosto začnejo ustvarjati nove težave.
Moški, ki se umakne v tišino, želi zmanjšati napetost.
Njegova partnerka pa njegov umik doživi kot zavrnitev.
Ženska, ki začne kritizirati, želi biti slišana.
Njen partner pa njen ton doživi kot napad.
Oseba, ki povečini ugodi drugim, želi ohraniti odnos.
Toda sčasoma izgublja stik s sabo in postaja vse bolj izčrpan.
Zato pri regulaciji čustev ne gre samo za vprašanje: »Kako naj se pomirim?«
Pomembnejše vprašanje je: »Kaj se v meni dogaja, ko izgubim občutek varnosti?«
Prvi korak spremembe ni popolna kontrola čustev.
Prvi korak je prepoznavanje.
Prepoznati trenutek, ko telo začne prevzemati nadzor.
Prepoznati, kaj v nas sproži občutek ogroženosti in naš odziv nanj.
Prepoznati, katera stara zgodba se je ponovno aktivirala.
Šele takrat lahko začnemo izbirati drugačne odzive.
Ne več avtomatsko.
Ampak zavestno.
To je proces, ki zahteva čas, ponavljanje, varne odnose in veliko sočutja do samega sebe.
Spreminjanje regulacije ni odpravljanje napak v sebi.
Je učenje novih načinov, kako ostati v stiku s sabo in z drugimi tudi takrat, ko nam je težko.
Z ljubeznijo,
dr. Nada Mirnik, psihoterapevtka
Berite naslednji članek: Štirje najpogostejši odzivi živčnega sistema na stisko in občutek ogroženosti
O avtorici:
Dr. Nada Mirnik je doktorica znanosti in specialistka zakonske ter družinske psihoterapije. V svoji 20 letni karieri izvaja psihoterapije za posameznike, pare in družine. S strokovnostjo in toplino spremlja kliente pri soočanju z izzivi ter izboljševanju medosebnih odnosov.
V zadnjih letih dosti dela z podjetniki in vodji. Njeno poslanstvo je ustvarjanje varnega prostora, v katerem lahko klienti raziskujejo svojo notranjost ter gradijo globlje in bolj avtentične odnose.
Kot gostujoča strokovnjakinja sodeluje v številnih radijskih in televizijskih oddajah na RTV SLO, Planet TV, Pop TV. Z njo sodelujejo tudi revije kot so Ona plus, Jana, Naša žena. Več o njenem delu in pristopu si lahko preberete na https://odnos.org/o-meni/.
