fbpx
Krize, nesreče in katastrofe se dogajajo

Krize v nas prebujajo občutek negotovosti, strahu in anksizonosti. Saj imamo občutek, da izgubljamo kontrolo nad situacijo.

Večja kot je izguba občutka kontrole, večja je anksioznost.  Večina izmed nas močno čustveno odreagira na informacije iz medijev, ki prikazujejo ljudi, ki zbolevajo, umirajo ali so udeleženi v nesreči; ljudi ki jim primanjkuje hrane in naravne nesreče kot so potresi, plazovi…

In bolj kot se veča število okuženih s korona virusom, kot poročajo mediji, več informacij, ko dobivamo o številu mrtvih zaradi omenjenega virusa, bolj se širi anksioznost, ki popači našo sposobnost treznega razmišljanja in odzivanja.

Ljudje se ne obnašamo tako, kot se, samo zato, ker smo neodgovorni in butasti in nesramni… ampak ker nas je strah, ker se ne znamo soočiti z  nastalo  situacijo ,in smo v stiski.

Strah, ki se v ljudeh prebuja s širitvijo korona virusa je povezan tudi z negativnimi posledicami izolacije, strahom pred izpadom prihodkov, odpovedovanjem dogodkov, poslov, posledično manjšimi prihodki, napovedjo gospodarske krize, odpuščanjem, zmanjševanjem plač…

Ko imamo občutek, da smo v življenjski nevarnosti, je lahko zastrašujoče. Krizo dojemamo kot nevarnost in kadar zaznavamo, da smo v nevarnosti, se odzivamo na načine kot so bori se, zbejži ali otrpni.

Ko smo pod vplivom številnih stresorjev, običajno nismo zmožno jasno razmišljati, in to vpliva na naše razmišljanje in naše reagiranje.

Trije izmed običajnih »pasti« v katere se lahko ujamemo v kriznih situacijah so, da:

  • paničarimo
  • občutek nemoči
  • lažni občutek varnosti

Tisti ki paničarijo imajo na socialnih omrežjih v izobilje slik z izropanimi trgovinami in v kombinaciji z strahom pred korona virusom je idealna podlaga za histerično obnašanje. Ti ljudje se bodo zaprli v  stanovanja, ne bodo šli ven npr. tudi če živijo na podeželju in imajo dovolj prostora, da bi šli na sprehod.  Narišejo si v glavi najgrše možne scenarije, da bo zmanjkalo hrane, da bodo njihovi bližnji pomrli in jih že pokopavajo. S svojim pretiranim nakupovanjem iz strahu, da bo zmanjkalo, spodbujajo druge, da jih posnemajo. Delajo si velike zaloge hrane… Ta skupina ljudi je po raziskavah sodeč v manjšini. Te ljudi hitro preplavi strah, ki se stopnjuje v paniko in se težko umirijo.

Tisti, ki se na krizo odzovejo z nemočjo se vdajo in ne naredijo nič. V živalskem svetu je to podobno, kot pri miših in beluškah, ko se delajo mrtve in čakajo, da nevarnost mine. Ti ljudje so zelo prestrašeni in jih strah čisto ohromi.

Tisti, ki imajo lažni občutek varnosti, se delajo, kot da ni nič. Običajno se ne zmorejo soočiti s situacijo, težko sprejmejo realnost v kriznih situacijah in jo zanikajo in minimalizirajo.

Pogosto niso v stiku s strahom in strah odrežejo stran od sebe. Minimalizirajo v smislu, saj je samo ena viroza ali pa, »meni se ne more nič hudega zgoditi«.

Veliko več ljudi se na krizo običajno odzove na način, da nevarnosti ne jemljejo dovolj resno.  Ali pa informacije o nevarnosti jemljejo na začetku resno, in na začetku ukrepe po omejevanju druženja v večjih skupinah to upoštevajo,  sčasoma pa popuščajo v upoštevanju določil in sčasoma začnejo podcenjevati nevarnost možnosti okužbe.

Primeri so, ko ne glede na opozorila o širjenju okužb v Italiji  in drugod po svetu, ljudje  odpotujejo in jih morajo potem reševati. Ker so v sebi prestrašeni in resneje dojemajo nevarnost, da nebi šli na potovanje in bi izgubili neke svoje sanje, ob tem da ne predvidijo možnih obratnih posledic, da nebi mogli priti nazaj.

Na psihoterapijah, ki jih v času »karantene« delam preko skypa, so povečini usmerjene na umirjanje paničnih strahov pred smrtjo bližnjih, zmanjševanje tesnobnosti, povečevanje občutka moči glede na pretekle situacije, ko smo raznorazne življenjske krize premagali, negotovost, da gre za “nateg” v povezavi z prenapihnjenimi informacijami o nevarnosti virusa, lajšanje občutka osamljenosti zaradi slabih družinskih odnosov, strah zaradi negotovosti v službah ….

Ne glede na to, s kakšnimi zgodbami se vi trenutno srečujete, vam želim obilo dobrega. Delajte na notranjemu miru, ki je v tem kaosu še kako potreben in hkrati delujte v smeri, kot vidite, da je prav.

Z ljubeznijo!

dr. Nada Trtni, terapevtska pomoč posameznikom, parom in družinam

031 371 143