Ali ste vedeli, da se kar 30 % ljudi vsakodnevno sooča z različnimi oblikami tesnobe ali paničnimi napadi? Ste med njimi tudi vi?”
Ko govorimo o tesnobi, je pomembno razlikovati med različnimi oblikami tega stanja. Izraz “anksioznost” se pogosto uporablja kot strokovni izraz za dolgotrajno tesnobo. Poznamo pa še situacijsko tesnobo in panične napade.
In da to razložim preprosto in nazorno.
Kronična tesnoba ali pogosto imenovana anksioznost je dolgotrajno stanje, ki lahko traja več tednov, mesecev ali let. Pri anksioznosti nenehno občutite skrbi, zaskrbljenost in napetost glede različnih vidikov življenja. Zaskrbljeni ste lahko zaradi zdravje, dela, odnosov, financ…. Lahko čutite stalno napetost, prestrašenost imate težave s koncentracijo, ste razdražljiva, čutite nemir in imate ob tem fizične simptome, kot so mišična napetost, glavoboli, motnje spanja, prebavne težave….
Situacijska tesnoba je občutek zaskrbljenosti ali strahu, ki je ponavadi odziv na neke stresne situacije, kot so npr. izpiti, intervjuji, nastopi in pomembni drugi dogodki, ki so vam novi, nepoznani. Ko se pojavi tesnoba, občutite napetosti, povečan srčni utrip, hitro dihanje, in tudi občutek tesnobe v prsih.
Razlika med kronično tesnobo in situacijsko tesnobo je, da je situacijska tesnoba bolj kratkotrajna in mine, ko sprožilna situacija izgine, kronična tesnoba pa ostaja in traja dolgo časa. Za lažjo predstavo, situacijska tesnoba mine, ko se soočimo s stresno situacijo in se je navadimo. Npr. prvič ko sami peljemo v München, smo tesnobni, ko pa destič peljemo, pa verjetno nismo več in tudi ko pripeljemo tja, mine, ker je za nami. Kronična tesnoba pa najde nov vir, da smo zaskrbljeni.
Panični napad je nenaden in intenziven val strahu ali izredno močnega nelagodja, ki ga pogosto spremljajo močni fizični simptomi. Ti simptomi vključujejo hiter srčni utrip, bolečine v prsih, težko dihanje, vrtoglavico, tresenje, potenje, občutek izgube nadzora (strah pred omedlavico) ali strah pred smrtjo. Saj pogosto oseba, ki doživi panični napad, misli da ima srčni infarkt. Panični napadi se pogosteje pojavijo pri osebah ki so nagnjene k anksioznosti, vendar so veliko bolj intenzivni. Običajno panični napad traja od nekaj minut do pol ure, a občutek prestrašenosti lahko traja dlje, ker je v telesu prisoten močan stres, ki pusti veliko količino stresnih hormonov v telesu in telo rabi več ur, da očisti telo presežnih količin kortizola in andrenalina.
Kratek povzetek: Obe obliki tesnobe sta pri nekaterih osebah tudi dolgotrajna občutka, a manj intenzivna kot panični napad, ki je kratkotrajen in izredno intenziven. Kronična anksioznost je pogosto dolgotrajna in povezana s številnimi skrbi, situacijska tesnoba pa se ponavadi pojavi ob specifičnih dogodkih. Panični napadi so bolj nenadni in pogosto brez jasnega sprožilca.
Kaj lahko storite, če se soočate s katero od teh težav?
Če prepoznate katerega od teh simptomov pri sebi ali svojih bližnjih, je pomembno, da ne odlašate s pomočjo. Kronična tesnoba, situacijska tesnoba in panični napadi so obvladljivi s pravimi pristopi in podporo.
Sami si lahko pomagate tako, da začnete z majhnimi koraki: globoko dihanje, čuječnost, redna telesna aktivnost in sprostitvene tehnike so preprosti, a učinkoviti načini, kako obvladovati vsakodnevni stres.
V svoji terapevtski praksi na individualni psihoterapiji pomagam ljudem, da prepoznajo in razumejo te občutke ter razvijejo učinkovite strategije za obvladovanje stresa in strahu. Če želite izvedeti več o tem, kako vam lahko pomagam, ali potrebujete nasvet, me kontaktirajte ali si rezervirajte termin za svetovanje.
Ne čakajte, da se tesnoba ali panični napadi še okrepijo. Začnite svojo pot do notranjega miru še danes, sami ali pa z pomočjo strokovnjaka v okviru individualne psihoterapije.
Skrb zase je največje darilo, ki si ga lahko podarite. Če potrebujete podporo, sem tukaj za vas.
dr. Nada Mirnik Trtnik, psihoterapevtka
Psihoterapija Odnos, Ljubljana
