KDAJ UPORABLJATE PREZIR?

Odrasla sem v družini, kjer smo znali čustva in potrebe izražati povečini preko kritiziranja, poniževanja in sramotenja. V odraslosti in mojih odnosih se učim presegati ta vzorec. Včasih mi gre bolje in včasih slabše.

Primer, kjer lahko izražamo prezir v komunikaciji z drugimi družinskimi člani, sodelavci …!”

“Poglej, skuhaš sebi kavo in niti ne pomisliš name, da bi jo tudi jaz! Si navaden slabič, ki gleda samo na svojo rit?”

“Zakaj nisi še pospravil posode. Si navadna lenoba?”

Izražanje prezira je izražanje negativnih obsodb, opazk. Učim pa se prepoznati svoja čustva, izrazit željo in povabilo in to skomunicirati na spoštljiv način.

Boljši, bolj premišljen, bolj v stiku s sabo in povezovalen je način zapisan spodaj:

“Pogrešam skupen čas ob pitju kave. Počutim se samo, ko te vidim, da piješ kavo in bi želela, da mi kdaj skuhaš kavo in me povabiš, da se skupaj usedeva.”

“Ko vidim nepospravljeno posodo postanem tesnobna. Utrujena sem in se bojim konflikta s tabo zaradi posode. Želela bi, da to najino sodelovanje steče in da narediš, kar se dogovoriva. Tako si želim, da se lepo razumemo, ko pridem domov.”

Učenje spoštljive komunikacije je proces, ki ga po moje razvijati čisto vsak posameznik.  Preseganje prezirljive komunikacije se tudi učimo na individualnih in partnerskih terapijah.

Podlaga preziru, zaničevanju ni užitek, da drugega spravimo dol, ampak je obup. Občutek obupa je sprožilec (triger), kar požene posameznika v prezirljivo komunikacijo. Prezir je poskus, da drugemu sporočate “Postavljam se zase!” Kar je v osnovi kool, da izražate svoje potrebe.

A na žalost se pri prezirljivi komunikaciji dogaja, da drugemu sporočate “Zavzemam se zase – proti tebi!”

V temu primeru pa vaš sogovornik ni oseba, do katere čutite naklonjenost, in bi ji rad pomagal reševati težave, ampak je vaš sovražnik, ki ga želite sestreliti.

Na znake prezira pa se sogovornik odzove napadalno in konflikt je tu.

Zato, dragi moji, nam bo lažje, če bomo raziskovali in razumeli kdaj tudi mi uporabljamo poniževalno komunikacijo in jo razvijamo v bolj spštljivo. Ne bo vedno delovalo, a mičkeno po mičkeno lahko vnašamo v dialoge več spoštovanja, odprtosti in povezanosti.

Z ljubeznijo!

dr. Nada Trtnik, zakonska in družinska terapevtka

P.S. Umetnost je videti svoje šibkosti. Z lahkoto kažemo s prstom na napake drugih. Fajn je prepoznati tudi svoje napake kot priložnost za to, da delamo svet lepši.
Navdih za objavo: Ken Fremont Smith, How To Change Your Own Contempt, 2020