Ko govorimo o otroštvu, si večina predstavlja čas brezskrbne igre, ljubezni in podpore. Vendar pa za otroke, ki odraščajo ob starših alkoholikih, realnost pogosto ni tako svetla. Namesto občutka varnosti in sprejetosti jih zaznamujejo negotovost, strah in čustvena bolečina. Samopodoba in alkoholizem sta tesno povezana, saj odraščanje ob zasvojenem staršu globoko vpliva na to, kako otroci dojemajo sami sebe. Ta čustvena dediščina pogosto ostaja z njimi tudi v odraslosti, vpliva na njihove odnose in njihov pogled na svet.
Neža, ki je v moji terapevtski praksi delila svojo zgodbo, je povedala, kako je odraščala ob očetu alkoholiku. Njegovo razpoloženje je bilo nepredvidljivo, enkrat je bil vesel in sproščen, drugič je kričal ali jo ignoriral. Spominjala se je, kako je kot deklica verjela, da je ona kriva za njegovo pitje: “Če bi bila bolj pridna, mogoče oče ne bi pil,” je razlagala s solzami v očeh. Ta občutek krivde in odgovornosti je oblikoval njeno samopodobo, ki je bila prežeta z občutkom, da ni dovolj dobra.
Otroci alkoholikov pogosto živijo z občutkom, da morajo biti popolni, da bodo lahko pridobili ljubezen in pozornost staršev. To pa vodi v nenehno notranjo kritiko, perfekcionizem in nizko samovrednotenje. Čustvene posledice odraščanja ob alkoholiku so dolgotrajne in vplivajo na vse vidike njihovega življenja.
Vpliv nepredvidljivega okolja na otrokovo samopodobo
Družinsko okolje, kjer je prisoten alkoholizem, je običajno kaotično in nepredvidljivo. Otrok nikoli ne ve, kaj lahko pričakuje. Bo mama danes vesela ali bo jokala v kotu? Bo oče prijazen ali bo znova kričal in razbijal? Takšno okolje otroka nauči, da ne more zaupati svojim občutkom ali presoji. Otroci alkoholikov pogosto razvijejo obrambne mehanizme, da bi se prilagodili tem okoliščinam, vendar ti mehanizmi škodujejo njihovi samopodobi.
Eden od mojih klientov, Alan, se je pri petintridesetih letih odločil, da bo poiskal pomoč, ker je imel težave v partnerskih odnosih. V individualni psihoterapiji je opisal, kako je kot otrok odraščal ob materi alkoholičarki, ki ga je pogosto kritizirala. “Nikoli nisem vedel, ali me bo objela ali kričala name,” je rekel. Ta nepredvidljivost je v njem pustila globok občutek negotovosti in strahu pred zavrnitvijo. Šele ko je začel raziskovati svoje otroštvo, je razumel, kako je njegova mati oblikovala njegovo nizko samopodobo.
V družinah z alkoholizmom otroci pogosto prevzemajo odgovornost za čustva svojih staršev. Naučijo se, da so krivi za njihovo slabo voljo ali pitje, kar jim preprečuje, da bi se razvili v samozavestne posameznike. Namesto tega živijo v stalnem občutku krivde in sramu.
Zanemarjanje in čustvene posledice
Poleg nepredvidljivega vedenja alkoholika otroci pogosto doživljajo čustveno in fizično zanemarjanje. Starši alkoholiki so lahko preveč osredotočeni na svojo zasvojenost, da bi zadovoljili osnovne potrebe svojih otrok. Takšni otroci se naučijo, da so njihova čustva nepomembna, kar še dodatno spodkopava njihovo samozavest.
Sara, ki sem jo spoznala v okviru družinske psihoterapije, je opisala, kako je kot deklica pogosto ostajala sama doma, medtem ko je njen oče pil v lokalnem baru. “Nikoli nisem bila prepričana, ali bo sploh prišel domov,” je priznala. V odraslosti je Sara razvila strah pred zapuščenostjo in težko zaupala ljudem. Njena samopodoba je bila prežeta z občutkom, da ni vredna ljubezni.
Otroci, ki odraščajo v takšnih okoliščinah, pogosto razvijejo globoko zakoreninjen občutek sramu. Verjamejo, da z njimi nekaj ni v redu in da niso vredni ljubezni ali pozornosti. Ta občutek sramu jih pogosto spremlja v odraslo dobo, kjer vpliva na njihovo sposobnost vzpostavljanja zdravih odnosov.
Vpliv na odnose in odraslo življenje
Ko otroci alkoholikov odrastejo, pogosto nosijo s seboj vzorce, ki so se jih naučili v otroštvu. Zaradi nizke samopodobe se lahko znajdejo v odnosih, kjer jih drugi izkoriščajo ali kjer se ponovno soočajo z zanemarjanjem. Mnogi se v partnerskih odnosih trudijo preveč, ker se bojijo zavrnitve ali zapuščenosti.
Eden od pogostih vzorcev je tudi zamenjevanje ljubezni z usmiljenjem. Otroci alkoholikov so se pogosto naučili skrbeti za svoje starše in jih “reševati”. Kasneje v življenju te vzorce prenesejo na svoje partnerje, pri čemer pogosto ostajajo v nezdravih odnosih. Tanja, ki je obiskovala partnersko psihoterapijo, je to opisala takole: “Vedno sem privlačila moške, ki so imeli težave. Mislila sem, da jih lahko popravim.”
Poleg tega imajo odrasli otroci alkoholikov pogosto težave z izražanjem svojih čustev. Kot otroci so se naučili, da je bolje potlačiti svoja čustva, da bi se izognili konfliktom ali negativni pozornosti. To pa vodi v notranjo osamljenost in občutek, da jih nihče ne razume.
Pot k okrevanju in kako izboljšati samopodobo
Prvi korak k izboljšanju samopodobe je prepoznati, kako je alkoholizem v družini vplival na posameznikovo življenje. Pogosto je to zahteven proces, saj se mnogi odrasli otroci alkoholikov sramujejo svojih občutkov ali se bojijo spominjati na boleče trenutke iz otroštva. Individualna psihoterapija je pri tem lahko izjemno koristna, saj omogoča varen prostor za raziskovanje teh vzorcev in čustev.
Pomemben del okrevanja je tudi prepoznavanje in sprejemanje lastnih čustev. Za mnoge je to povsem nova izkušnja, saj so kot otroci morali svoja čustva potlačiti. Poleg tega je ključno razviti veščine postavljanja meja in se naučiti, kako skrbeti zase, namesto da vedno skrbijo za druge.
Če se prepoznate v teh opisih ali menite, da je vaše otroštvo ob zasvojenem staršu vplivalo na vašo samopodobo, vas vabim, da prenesete brezplačne prve strani moje knjige “Pot v lepše življenje: Priročnik za odrasle otroke alkoholikov”. Ta priročnik vam lahko pomaga razumeti čustvene posledice odraščanja ob alkoholiku in vam ponudi orodja za gradnjo bolj zdravega odnosa do sebe.
Odkrivanje novega pogleda na sebe
Proces okrevanja za odrasle otroke alkoholikov ni preprost, vendar je možen. S pomočjo terapevtske podpore in raziskovanjem svojih vzorcev lahko prepoznate, kako je vaše otroštvo oblikovalo vašo samopodobo, in začnete graditi bolj zdravo življenje. Pomembno je, da se zavedate, da niste sami in da obstajajo ljudje, ki vas razumejo in vam lahko pomagajo.
Moja knjiga “Pot v lepše življenje: Priročnik za odrasle otroke alkoholikov” ponuja poglobljen vpogled v to tematiko, vključno z zgodbami drugih odraslih otrok alkoholikov in praktičnimi vajami za izboljšanje samopodobe. Prenesite brezplačne prve strani in naredite prvi korak k razumevanju sebe in svoje poti do boljše samopodobe.
Dr. Nada Mirnik Trtnik
Psihoterapevtka in avtorica knjige “Pot v lepše življenje: Priročnik za odrasle otroke alkoholikov”
Specializirana za individualno psihoterapijo, partnersko psihoterapijo in družinsko psihoterapijo. Pomagam posameznikom preseči vzorce iz preteklosti in ustvariti boljše odnose ter kakovostnejše življenje.
Več o meni in mojem delu najdete na: www.odnos.org.